Skuhamo grah. V posebni kozici na zmernem ognju raztopimo maslo, na njem opražimo moko, nato pa dodamo vodo in z vilicami ali metlico mešamo, da preprečimo nastanek grudic. Ko se omaka zgosti, dodamo kislo smetano in nariban sir, ko se ta raztopi pa še sol in sesekljan peteršilj. Grah preložimo na krožnike, ga prelijemo z omako ter postrežemo kot prilogo h krompirjevi jedi (pire, kuhan ali pražen krompir).
Sestavine (za 3 osebe):
300 g graha
1 žlica masla
1 žlica moke
2 dcl vode
40 g naribanega sira
2-3 žlice kisle smetane
peteršilj
1 žlička soli
Recept: Grah s sirovo omako
Feng shui in otroška soba
Vsak človek se rodi z določenimi sposobnostmi in predispozicijami, kar lahko poimenujemo tudi usoda. Tako za nekoga rečemo, da je blagoslovljen z zelo srečnim življenjem, nekoga drugega imamo za nesrečnega, večina pa živi nekje vmes. Mnenja glede našega osebnega vpliva na usodo so deljena: včasih čutimo, da ne moremo storiti nič, mnogi pa vse bolj spoznavajo, da lahko z iniciativnostjo, disciplino in različnimi tehnikami spremenimo določene vplive, ki nas omejujejo pri uresničevanju potencialov.
Ena od takih tehnik, ki postaja vse bolj popularna tudi v našem okolju, je feng shui; uporabimo jo lahko na različnih področjih življenja, veliko pa pomaga tudi pri urejanju okolja za nas same in za naše otroke. Če otroško sobo uredimo v skladu s principi feng shuia, jim že izhodiščno pomagamo izkoristiti blagoslove oziroma se izogniti negativnostim.
Oprema otroške sobe
Dandanašnja družba od otrok in mladine zahteva vse več, dom pa zanje predstavlja izhodišče in varnost, zato naj bi jim nudil čim večjo oporo. K temu seveda prispeva tudi oprema otroške sobe, ki mora na otroka vplivati vzpodbudno, ga polniti z energijo. Žal arhitekti ne upoštevajo dejstva, da otroci za razvoj in izražanje svoje osebnosti potrebujejo veliko prostora, v novejših hišah in stanovanjih pa so otroške sobe pogosto zelo majhne. Seveda sta oprema in velikost sobe odvisna od starosti in osebnosti otroka; majhen otrok potrebuje drugačno okolje kot mladostnik, vsi pa v njem opravljajo mnoge aktivnosti, od igranja, učenja in dela do spanja. Oprema otroške sobe mora vse to omogočati in hkrati dajati vtis skladne celote, puščati čimveč prostora za gibanje. Tako na primer pohištvo mehkih oblik, zaobljenih robov, prihrani otroku marsikatero buško ali modrico, zelo temno, težko starinsko pohištvo in starine pa ne sodijo v otroško sobo, saj vnašajo v prostor vibracije iz preteklosti.
Prostor za spanje
Za vsakega človeka je pomembno, da spi na ugodnem prostoru, za otroke pa še posebno. Zlasti pri majhnih otrocih je potreba po varnosti in zaščiti zelo močna in otrokova podzavest se mora počutiti čimbolj varno. To občutje varnosti vzpostavimo tako, da postavimo vzglavje postelje ob steno (sporočilo podzavesti: če imam za seboj steno, mi nihče ne more skočiti v hrbet; čeprav realno ni nobene nevarnosti, gre pri tem za psihološki vpliv – človekov alarmni sistem je v stalni pripravljenosti). Postelja torej nikakor ne sme stati sredi sobe in če je zaradi prostorskih omejitev ni mogoče postaviti z vzglavjem ob steno, naj bo ob steni vsaj ena stranica postelje. V tem primeru lahko naredimo zaščito za vzglavjem s špansko steno ali pa tja postavimo omaro. Majhnim otrokom da občutek varnosti tudi blago, napeto nad posteljico, ali zaščitna mreža proti komarjem.
Paziti je treba, da vzglavje otroške postelje ni pod oknom, saj tudi to ne nudi dovoljšnje zaščite in je otrokova podzavest v stalni pripravljenosti. Poleg tega energija qi zapušča prostor predvsem skozi okno, zaradi česar nastaja prepih in tok energije (ta obstaja tudi pri zaprtem oknu), ki otroku neprestano jemlje energijo.
Otroška postelja ne sme stati med vrati in oknom, saj tudi v tem primeru tok energije izčrpava otroka; prav tako ni ugodno, če otrok z nogami kaže proti vratom.
Če je otroška postelja dvignjena, ima otrok lahko spodaj varen kotiček za igranje ali pa so tam predali za perilo. Prostor se koristno uporabi tudi, če namesto dveh postelj postavimo pograd, nadstropno posteljo, dejansko pa je to manj ugodno kot posamezna postelja; otrok spodaj se lahko počuti utesnjeno.
Most nad otroško posteljo je pogosta, vendar slaba rešitev oblikovalcev pohištva. Most pritiska na pod njim ležečega otroka, ki lahko zato doživlja glavobole.
Smer spanja
Do svojega štirinajstega leta naj bi otrok spal v smeri vzhod-zahod, kasneje pa, tako kot odrasli, v eni od svojih harmoničnih smeri. Mladostniki vzhodne smeri naj spijo z glavo proti vzhodu, jugovzhodu ali severu, proti jugu lahko spijo le tisti, ki so rojeni pozimi. Energije, ki prihajajo z juga, so namreč zelo živahne in ne omogočajo mirnega spanca. Mladostniki zahodne smeri naj spijo v smeri proti zahodu ali severozahodu. Spanje z glavo proti jugozahodu in severovzhodu, ki sta sicer tudi zahodni smeri, ni priporočljivo, saj spanje na nemirni zemeljski osi negativno vpliva na človekovo stabilnost; spanje proti severovzhodu lahko povzroča nočne more.
Kako torej ugotoviti, katera smer je ugodna za vašega otroka?
Izračun za fante:
Seštevajte vsa števila v letnici rojstva do enomestnega števila, nato dobljeno številko odštejte od 11. Upoštevajte, da se kitajsko leto začenja približno 5. februarja. Če je fant rojen v začetku leta, se raje prepričajte, kdaj natančno se je začelo leto po tem koledarju.
Primer:
Fant, rojen leta 1989, ima energijo 2 in spada v zahodno skupino.
1+9+8+9=27 2+7=9 11-9=2
Izračun za dekleta:
Seštevajmo vsa števila v letnici rojstva do enomestnega števila, nato dobljeni vsoti prištejmo 4 in seštevajmo do enomestnega števila.
Primer:
Dekle, rojeno leta 1989, ima energijo 4 in spada v vzhodno skupino.
1+9+8+9=27 2+7=9 9+4=13 1+3=4
Kadar dobimo rezultat 5, se upošteva, da ima dekle energijo 8, fant pa 2.
……………………………………………….Vzhodna skupina Zahodna skupina
Energija mladostnika 1, 3, 4, 9 2, 5, 6, 7, 8
Smer spanja ali sedenja pri učenju J, JV, V, S Z, SZ, JZ, SV
Pisalna miza
Delovni prostor v sobi, kjer se otrok dobro počuti in se lahko osredotoči na delo, ugodno vpliva na njegov uspeh v šoli. Otroci največkrat intuitivno čutijo, kaj je zanje dobro, zato se lahko zgodi, da nočejo sedeti za svojo pisalno mizo in pišejo domače naloge v kuhinji ali kje drugje. Boljša rešitev je, da jim ponudimo primeren prostor za delo v njegovi sobi.
Pisalna miza naj bo postavljena tako, da bo otrok sedel s hrbtom proti steni in obenem imel pregled nad prostorom in vrati, ki vodijo v sobo. V nasprotnem primeru, če sedi s hrbtom proti vratom, ne more nadzorovati dogajanja v sobi in ne vidi, kdo vstopa, zaradi česar se težko osredotoči, je negotov, nemiren in raztresen.
Tudi če je soba zelo majhna, ne bi smeli postaviti mize tako, da ima otrok pred seboj steno, saj to blokira misli in ideje – te potrebujejo prostor za kroženje.
Če stoji pisalna miza pred oknom, je pogled skozi okno navadno zanimivejši kot učenje; zelo ugodno pa je, če je okno ob strani, ker pada svetloba na pisalno mizo – na pisalni mizi mora biti vedno dovolj svetlobe.
Če je možno, naj majhni otroci pri učenju sedijo v smeri vzhod-zahod, kasneje pa v eni od svojih harmoničnih smeri.
Barve v otroški sobi
Prostor, kjer stoji postelja, naj bo umirjen in sproščajoč, prostor, kjer otrok piše domače naloge, pa živahen, vendar ne utrujajoč; pogosto je vse to treba vzpostaviti v majhnem prostoru.
Na splošno so otroške sobe zelo barvite. Otroci imajo radi žareče barve, zlasti rdečo; žareče ali celo slepeče barve sicer res poživljajo, če pa so premočne, lahko naredijo otroka nervoznega. Rdeča barva je posebno močna in še okrepi eventuelno hipermotoričnost, agresivnost ali nervoznost. Na velikih površinah mora biti rdeča barva v zelo blagem tonu, na primer svetlo mareličnem. Otroci imajo običajno dovolj svoje energije in ne potrebujejo posebne barvne spodbude, poleg tega pa so v sobi živo pisane že igrače in drugi predmeti.
Svetle pastelne barve so zelo primerne za otroško sobo in uporabimo lahko več različnih barv, vendar naj prostor ne postane preveč pisan, saj lahko to učinkuje razdiralno. Manjka varnost in zavetje, otrok se težko osredotoči na učenje. Podoben učinek imajo otroške tapete s številnimi pisanimi motivi iz pravljičnega sveta ali velikimi kontrastnimi vzorci. Poslikana tapeta močno vpliva in lahko zavira otrokovo domišljijo.
Za barvno opremo otroške sobe so priporočljivi svetli in jasni barvni odtenki, kot je marelična, roza, nežna zelena, svetlo modra in rumena. Če je otrok zelo živahen ali celo hiperaktiven, se dobro počuti med hladnejšimi in pomirjajočimi barvami iz zelenega in modrega barvnega spektra, otroci bolj umirjenega značaja pa prenašajo tudi bolj živahne barve, kot so oranžni in rdečkasti odtenki.
Za boljšo koncentracijo pri učenju naj bo v bližini pisalne mize nek predmet rumene barve, če ima otrok težave z govorom, pa mu lahko pomaga turkizna barva.
Temnejše barve, kot so rjava, siva in črna, so manj primerne za otroško sobo. Če že so, naj bodo v manjšem obsegu, ker vplivajo zadušljivo in tesnobno in za otrokov razvoj niso posebno spodbudne.
Ko se odločamo za barve v otroški sobi, pa naj bodo to barve sten ali pohištva, jih po možnosti uskladimo z željami otroka, saj že majhni otroci dajejo določenim barvam prednost. Če otrok neke barve ne mara, moramo to upoštevati, vedno pa se najde rešitev, ki zadovolji obe strani. Ne pozabimo, da bo v sobi živel otrok in ne mi.
Posteljno perilo naj ne bo rdeče barve, prav tako niso priporočljivi divji, zelo pisani ali dinamični vzorci. Poskrbeti je treba, da predstavlja prostor za spanje miren kotiček, kjer si lahko otrok res odpočije.
Regina S. Rant, foto: sxc
Prekoračili smo mejo CO2 v ozračju
Pred kratkim, se je zgodilo nekaj nepričakovanega v zvezi s klimatskimi spremembami. Zgodila se je prva kampanja s svetovnimi razsežnostmi, da bi zaustavili višanje stopnje CO2 v ozračju.
Kampanja je dobila ime 350, kar označuje 350 delcev na milijon, kar bi naj bila še varna stopnja koncentracije CO2 v ozračju. V ta namen se bo zvrstilo kot 4200 dogodkov in zborov v 170 državah sveta.
Prejšnji mesec je skupina svetovno znanih strokovnjakov in znanstvenikov na področju klimatskih sprememb ugotovila, da ta stopnja nikakor ne sme biti presežena, vendar pa je problem v tem, da smo to stopnjo seveda že presegli, saj znaša koncentracija 387 delcev na milijon. To stopnjo smo prekoračili že davnega leta 1987, mednarodna pogajanja pa temeljijo na tem, da bi to stopnjo vsaj poskusili obdržati na največ 450 delcev na milijon.
To pa pomeni ne le da bomo morali zmanjšati emisije hitreje, kot je to sploh možno, ampak tudi, da bo potrebno odkriti način, kako očistiti atmosfero tega plina, kar pa je lahko tudi eden izmed največjih dosežkov v moderni zgodovini.
Vodilni znanstveniki prav tako dodajajo, da bo potrebno spremeniti obstoječe politike, saj se psihična in kemična realnost po vsej verjetnosti ne bo spremenila.
Nevarni računi?
Se spomnite članka o kemikalijah v plastenkah? In kako obstaja verjetnost, da vsakič, ko pijemo iz navadne plastenke, zaužijemo tudi določene kemikalije?

Vendar pa teh računov po navadi verjetno ne zaužijemo, zato je vse v redu, ne? To nikakor ne drži, saj bi naj bila v računih koncentracija kemikalije BPA kar nekjakrat višja od koncentracije, ki jo lahko zaužijemo pri pitju iz plastenke. Še večji problem pa je ta, da te kemikalije ne moremo kar obrisati s prstov, kar pomeni, da na koncu pristane v naši hrani, ali pa se absorbira skozi kožo.
Verjetno se vsem poraja vprašanje, ali je potem sploh še kaj varno? No, po vsej verjetnosti vam z računi ne bo potrebno delati kot z ‘vročim kropirjem’, vendar pa previdnost vsekakor ni odveč. Torej račun spravite in se ne igrajte z njim.
Ali se tudi vi prenažirate?
Hitro prehranjevanje naj bi sproščalo hormone, ki znižujejo občutek polnega želodca. Povišana stopnja teh hormonov pa lahko vodi v prenažiranje.

Kot že omenjeno se pri prehitrem hranjenu sprostijo hormoni, ki napačno obvestijo možgane, kdaj je dovolj. Vendar pa so bile šele pred kratkim narejene raziskave glede hitrosti hranjenja in povezave z debelostjo.
V tej študiji so subjekti zaužili enako količino iste hrane. V tem primeru je bilo to 300ml sladoleda, vendar pri različnih hitrostih. Raziskovalci so pred in po obedu vzeli vsakemu osebku kri, gledali pa so na nivo glukoze, inzulna, lipide ter nivo črevesnih hormonov v krvi. Osebki pa so imeli od 30 do 210 minut časa, da pojedo obrok. Ugotovitve so bile naslednje.
Tisti, ki so potrebovali 30 minut, da so pojedli sladoled so imeli povišano koncentracijo hormona PYY in GLP-1, poleg tega pa so imeli tudi višjo stopnjo ‘polnega želodca’, čeprav sami tega občutka niso imeli.
S to raziskavo so želeli opozoriti na vse bolj pogost problem nepravilnega prehranjevanja in kakšne posledice lahko ima.
Ali bi izbrali električni ali ročni odpiralec konzerv?
Verjetno se vam električni odpiralec konzerv ne zdi ravno energijsko potrošna stvar, vendar pa morda živite v zmoti?

Električni odpiralci na prvem mestu potrebujejo več energije že sa samo izdelavo le-teh, zavzamejo več prostora na smetiščih, poleg tega pa porabijo tudi več energije. Tipični 175W porabijo tudi do 0.18kWh na mesec. Verjetno se to ne zdi veliko, vendar pa je potrebno sešteti vse ljudi, ki uporabljajo takšno napravo.
Povprečje je bilo izračunano sicer za Ameriko, vendar pa je številka presenetljiva. Če bi vsi Američani uporabljali električni odpiralec konzerv, bi pokurili za kar 648 milijonov kWh energije, kar znese približno 24 milijonov eurov!
Ironično pa je to, da ima veliko ljudi doma obe vrsti odpiralca konzerv. Zakaj torj raje ne bi prenehali z uprabo električnih?
Bakterije, ki se nahajajo za nohti
Mediji vse več govorijo o raznih gripah, ki razsajajo in da je dobro, da si čim večkrat umivamo roke. Ampak ali ste se kdaj ustavili in vprašali, kaj vse leži pod vašimi nohti?

Nič ni slabšega od umetnih nohtov. Na prvi pogled verjetno izgledajo brezhibni in to drži, saj skrivajo, kaj se dejansko dogaja pod njimi. Raziskovalci so mnenja, da pod umetnimi nohti najdemo več bakterij in umazanije, kot pa pod pravimi.
Potencialni ‘morilci’ pogosto ležijo pod nohti medicinskih delavcev. To pa zato, ker imajo ti delavci opravka z več bacili in bakterijami, kot pa povprečni ljudje. To seveda še ne pomeni, da morate prenehati zahajati v bolnice. Namesto tega raje prosite medicinske delavce, če si lahko umijejo roke, preden se začno dotikati vas.
Moški nohti so bolj umazani, kot pa ženski. Dame, naj vam ne bo nerodno prositi vaše polovice, da si umijejo roke, preden postanejo zadeve ‘romantične’.
Presenečenje! Tisti, ki si grizejo nohte imajo dejansko bolj čiste nohte, kot pa ostala populacija. Vendar pa je seveda v tem dejstvu trik – bakterije, ki bi po navadi našli pod nohti tako končajo v telesu, kar pa je še slabše.
Organsko ali biodinamično kmetovanje?
Naravna kozmetika in biodinamična kozmetika sta si zelo podobni. Vendar pa je biodinamična korak pred organsko, saj je to holistična praksa, ki trdi, da je vse med seboj povezano – živali, rastline in sončni sistem.

Glavna razlika med organskim ter biodinamičnim gojenjem je v tem, da biodinamično gojenje rastlin upošteva tudi astrologijo s tem pa skrbi tudi za boljšo kvaliteto zemlje. Ekološko kmetovanje pa na žalost kvaliteto zemlje še vedno slabi.
Biodinamično kmetovanje uporablja posebej (pred)pripravljene preparate iz mineralov in zelišč (podobno kot homeopatija). Ti dodatki naj bi skrbeli za bolj rodovitno zemljo, poleg tega pa rastlini nudili tudi na nek način boljšo oskrbo s sončno svetlobo.
Astrološki vplivi na takšno kmetovanje so verjetno znani le peščici ljudi. Rudolf Steiner, začetnik te vede, je verjel, da tako kot Luna vpliva na plimovanje, naj bi ta imela tudi nek vpliv na rastline in žetev. Zahtevnejši zvezdni koledarji kažejo različne vplive planetarnih gibanj na rastline. Na primer: Ognjič je dobro žeti zgodaj zjutraj, saj je takrat energija, katero oddajajo planeti najbol močna. Zato rastline obdržijo vse vitamine, hranila ter minerale.
Biodinamično kmetovanje tako skrbi, da so rastline polne vitaminov, kar je ugodno za nas, saj na takšen način dobimo največ, kar nam te rastline lahko nudijo. V primeru naravne kozmetike to pomeni, da dobi naša koža le najbolje, saj se skrb za kožo začne že pri pravilni skrbi za rastline.
Čudežno sredstvo pomlajevanja

Delovanje: Čisti organizem mastnih in apnenčastih oblog ohranja in izboljšuje prekrvavljenost, ožilje postane bolj elastično in izboljšuje vid. Če se točno držite recepta, tudi pomlajuje organizem.
Priprava: Temeljito očistite 350 gramov česna. Dobro ga sesekljajte ali pa pretlačite z leseno kuhalnico. Odvzemite 200 gramov zgornje plasti te mase (ker je bolj sočna) in jo dajte v steklenico. Vsebini v steklenici prilijte 200 gramov čistega alkohola. Dobro zaprite steklenico in jo pustite 10 dni v temnem in hladnem prostoru. Nato vsebino steklenice precedite skozi gosto tkanino. Gosto maso, ki je ostala na tkanini dobro odcedite in na koncu celo pregnetite. Zdravilno tekočino hranite na hladnem in temnem mestu še 2 – 3 dni, nato pa lahko začnete z zdravilno terapijo.
Način priprave: Enemu dcl hladnega mleka dodajte predpisano število kapljic tekočine in jo spijte 15 do 20 minut pred obrokom. Še pomembno opozorilo: navedeno zdravilno terapijo lahko ponovite šele po nekaj letih.
Zajtrk Kosilo Večerja
Prvi dan 2 kapljici 2 kap. 3 kap.
Drugi dan 4 kap. 5 kap. 6 kap.
Tretji dan 7 kap. 8 kap. 9 kap.
Četrti dan 10 kap. 11 kap. 12 kap.
Peti dan 13 kap. 14 kap. 15 kap.
Šesti dan 15 kap. 14 kap. 13 kap.
Sedmi dan 12 kap. 11 kap. 10 kap.
Osmi dan 9 kap. 8 kap. 7 kap.
Deveti dan 6 kap. 5 kap. 4 kap.
Deseti dan 3 kap. 2 kap. 1 kap.
Enajsti dan 25 kap. 25 kap. 25 kap.
S.A.M., foto: Stockxpert





