Tako znano, a pozabljeno in ponovno obujeno, aktualno. To so deževniki – kalifornijski deževniki. So tisti pridni delavci, ki naše organske odpadke predelujejo v ponovno koristno snov, kompost. Slednji je znan tudi pod imenom vermikompost. Bogat je s kalijem, magnezijem, dušikom in fosforjem.
Po vsebnosti je kar petkrat močnejši od navadnega hlevskega gnoja, hkrati pa je prijazen do rastlin in njihovih korenin. K tem ga lahko namreč dodajamo neposredno, saj jih ne bo požgal. Na trgu je tako danes tovrstno gnojilo zelo cenjeno. In četudi ga pri nas morda še vedno obravnavano z zadržkom, ga kljub temu vse več uporabljajo vrtnarji in mali vrtičkarji, ki cenijo kakovost in jim ni vseeno, kaj dodajajo zemlji in s čim bogatijo pridelek.
Tudi sama razmišljam v tej smeri, a ker nimam velikega vrta, kjer bi lahko postavila kompostnik, sem si omislila kompostiranje s kalifornijskimi deževniki v priročnem zabojčku. Vendar ne katerem koli. Želela sem združiti primerno velikost zabojčka, ponovno uporabo že odpisanih kosov plastike in stekla, primerno ceno ter svojo kreativno žilico. Tako je moj projekt pridelave komposta v omejenih razmerah dobil tudi privlačno obliko.
S pridelavo komposta v lastnem kompostniku se takšnemu razmišljanju in delovanju lahko pridružite tudi tisti, ki svojo vrtnarsko strast živite v manjšem obsegu bloka ali vrtičkih. Kompostnik si lahko zelo preprosto izdelate tudi sami. Ličen in praktičen »hlevček«, kot ga imenujem sama, lahko dobi svoje mesto na senčni terasi ali balkonu, v zaprtih prostorih ali na vrtu.
Velik nabor možnosti vam tako omogoča, da še v večji meri prispevate h kakovosti pridelane zelenjave in drugih vrtnin ter hkrati zmanjšujete količino organskih odpadkov.
Za izdelavo potrebujete:
- 2 zabojčka s pokrovom (pozneje jih lahko še dodajate),
- kopreno ali mrežo za zaščito komarjev,
- 4 steklene kozarce za podlago (odsluženi kozarci vloženih kumaric, oliv …),
- vrtalni stroj,
- svedre dimenzije 5–7 mm in 2 mm.
Ko izbiramo ali kupujemo zabojčke, moramo biti pozorni na to, da so:
- temne barve,
- primerni tudi za uporabo v gospodinjstvu (kakovost),
- lahki,
- primerne velikosti.
Še nekaj pred izdelavo
Pod primerno velikostjo zabojčka so mišljene ustrezne dimenzije in uporaben prostor v litrih, denimo: 57 cm–39 cm–39 cm. Velikost zabojčkov je pomembna zlasti zato, ker lahko pozneje vpliva na lažje rokovanje z njimi – zlasti ko hranimo deževnike, praznimo zaboj ali ko ga le kontroliramo.
Seveda pa je velikost zabojčka odvisna tudi od potreb gospodinjstva. Izbira za npr. štiričlansko družino je odvisna predvsem od količine proizvedenih gospodinjskih organskih odpadkov in povsem primerna 45 l uporabniške prostornine. To pomeni, da je skupna prostornina zabojčka okoli 60 l. Seveda so lahko tudi manjši ali večji. Pri izbiri pa moramo navsezadnje upoštevati tudi to, da se deževniki gibljejo v globini nekje do 30 cm, tej dolžini pa moramo prišteti še višino približno 8 cm za namen prezračevanja ter seveda iz varnostnih razlogov. Verjetno si ne želite, da bi vam deževniki z do roba napolnjenega zabojčka popadali ali celo pobegnili.
V osnovi torej za začetek in zagon kompostnika potrebujete dva zabojčka. Prvi je namenjen le lovljenju odpadne tekočine, drugi pa deževnikom. Hlevček pripravimo po naslednjih korakih.
Izdelava
Zabojček obrnemo in z vrtalnim strojem ter svedrom debeline npr. 6 mm v dno izvrtamo luknje. Pri tem pazimo, da luknje nimajo ostrih robov. Koliko jih izvrtamo? 20–30, odvisno od velikosti zabojčka. Del v kotih pustimo nedotaknjen (glej slika št.3) Na teh mestih bo namreč zabojček stal na steklenih kozarcih.
Luknje služijo prehajanju deževnikov takrat, ko je zabojček poln in želimo deževnike preseliti v nov, s svežo steljo in hrano pripravljen zabojček. Deževniki namreč sami poiščejo pot do hrane in s tem spraznijo zabojček. Seveda pa jim moramo za to nameniti dovolj časa in prostora.
V zaboj s svedrom debeline 2 mm izvrtamo še luknjice za kroženje zraka. Položimo ga na bočno stran in vrtamo luknjice nekje na razdalji 3–4 cm. Število luknjic je tudi tu stvar občutka in pa oblike zabojčka.
V naslednjem koraku zaboj pokrijemo s pripadajočim pokrovom, da dobimo trdno površino in vanj prav tako zvrtamo luknjice. Pri tem še vedno uporabljamo sveder debeline 2 mm. Vrtamo na sredini pokrova, približno 10 cm od roba. Varnost in zanesljivost vam bo zlasti na začetku veliko pomenila. Pozneje, ko se boste že privadili na deževnike in ti na svoj »hlevček«, pa o tem ne boste več kaj dosti razmišljali. Tako je osnovni delovni zabojček, v katerega boste naselili deževnike, pripravljen.
Kaj je namen koprene ali mreže proti komarjem? V lovilno posodo oziroma zabojček jo namestimo za lovljenje morebitnih majhnih koščkov odpada ali deževnikov. S tem preprečimo, da bi se deževniki v lovilni posodi utopili. Če ste vešči šivanja, lahko izdelate preprost ovoj tako, kot kaže slika, sicer pa kopreno le razprostrite v lovilno posodo. Mimogrede, koprena oziroma mreža je navadno iz pralnega materiala in jo po potrebi lahko tudi operete.
Na koncu torej vse skupaj le še lepo sestavite, kot je razvidno na prvi sliki.
V kote lovilnega zabojčka postavite odslužene kozarce za vlaganje, da dobite primerno višino delovnega zabojčka in omogočite prost pretok zraka. Tekočina, ki se nabira v postopku kompostiranja (razredčena je primerna tudi za zalivanje rastlin), bi namreč v nepredušno zaprtem zaboju začela smrdeti. Na kozarce razprostrite kopreno, ki naj gleda prosto čez robove. Nato nanjo postavite delovni zabojček in »hlevček« je pripravljen, da ga napolnite s steljo in vanj naselite deževnike.
Male skrivnosti in namigi domačega mojstra.
Pipica
Spretni domači mojstri lahko lovilno posodo opremite tudi s priročno pipico za lažje iztekanje in nadzor tekočine. Pri izdelavi v čim večji meri uporabite že obstoječ ustrezen odpadni material, kot so lončki, posode, koprena in morda tudi zabojčki, ki jih povsem uspešno nadomestite tudi z drugimi posodami. Načelo izdelave pa se ne spreminja kaj dosti.
Posebni zabojčki
Če zabojčke kupujete, vam utegne dobro služiti tudi možnost sicer dražje izvedbe, pri kateri se zaboji zlagajo drug v drugega ali eden na drugega.
Dober sveder
Za vrtanje lukenj od 5–7 mm uporabite sveder, ki ni izrabljen in je morda celo nov, saj se plastika tako ne raztrga, luknjic pa vam ne bo treba gladiti. Za prezračevalne luknjice lahko mirne volje uporabite že izrabljen sveder, saj želite doseči ravno nasproten učinek. Pri vrtanju pa vedno pazite, da vrtate vedno v smeri z zunanje strani v zaboj. Luknjice za prezračevanje, razcepljene z notranje strani zaboja, namreč prav tako služijo kot dodatna zaščita.
