Za vse ljubitelje čebulnega okusa je stoletna čebula še kako priročna rastlina v vrtu. Morda jo nekateri bolj poznate pod imeni, kot so šopasta čebula, zimski luk ali pa zimska čebula, vsekakor pa ima blag okus, ki nekoliko spominja na por.
Stoletna čebula je tista, ki ne naredi čebulice, torej se v zemlji ne odebeli, ampak ima steblo, ki je sestavljeno iz več votlih listov. Ti zunanji listi pa ne otrdijo, ampak ostanejo sveži in mehki, zato so nadvse primerni za sprotno porabo v kulinariki. Poleg kulinarične pa ima stoletna čebula tudi okrasno vrednost. Njene čudovite cvetove lahko namreč uporabimo tudi za dekoracijo oziroma za popestritev suhih šopkov.
Stoletna čebula na naših vrtovih
Včasih je bila stoletna čebula na naših vrtovih bolj prisotna, vendar so jo pozneje izpodrinili navadna čebula, drobnjak in por. Vendar pa se danes stoletna čebula spet uveljavlja, in to predvsem na račun preproste vzgoje in dejstva, da odlično uspeva tudi v loncu, torej jo lahko gojimo tako na okenski polici kakor tudi na balkonu ali terasi. Tako je odlična zelenjava tudi za vrtičkarske začetnike.
Tla
Stoletna čebula uspeva v vseh tleh, vendar pa ji najbolj ustrezajo sončne lege z dobro prepustnimi tlemi in z nevtralnim pH-jem (6–7). Sejemo jo na tistem predelu vrta, ki ga eno leto nismo pognojili. Med rastno dobo jo oplevemo, da se zemlja ne zaskorji in preprečimo, da so tla zbita.
Setev
Seme lahko posejemo na prosto od marca pa vse do junija. Sejemo na globino 1,5 do 2 cm. Že pri setvi moramo biti natančni – semena ne mečemo prepogosto, ampak ostajamo varčni. Seme lahko sejemo na priporočeno dokončno razdaljo, ki je nekje med 25–30 x 2–3 cm. Lahko pa jo sejemo tudi bolj na gosto, vendar jo moramo nato sproti redčiti na priporočeno razdaljo in mlade čebule sproti porabiti.
Paziti moramo tudi na to, da pri setvi semena ne zastremo s preveč zemlje. Pri pregloboki setvi kaleči rastlinici namreč zmanjka moči in zato ne ugleda luči dneva. Priporočeno je, da semena stoletne čebule ne sejemo globlje od 2 cm (najbolje od 1–2 cm), posadimo pa jo lahko k gredicam korenčka, saj odganja korenčkovo muho.
Namig: Stoletna čebula je odlična vrtnina, če imate malo prostora, dobro pa se obnese tudi za gojenje med drugimi počasneje rastočimi rastlinami ali med vrstami večjih vrtnin.
Sadike
Lahko si vzgojimo tudi sadike stoletne čebule. V tem primeru že februarja posejemo seme v lončke ali setvene platoje. Seme pri optimalnih razmerah kali v 5–6 dneh. Vzgojo sadik začnemo 8 do 10 tednov, preden jih bomo presadili na prosto. Tja jih prestavimo takrat, ko ni več nevarnosti slane. Starejše rastline lahko razmnožimo tudi s čebulicami.
Gojenje stoletne čebule
Po setvi redno zalivamo, vendar ne preveč. Zemlja mora namreč biti vlažna in ne premokra. Med rastno dobo zalivanje ni posebej potrebno, saj odrasla rastlina dobro prenaša tudi sušo. Ker pa stoletna čebula spomladi hitro zraste, so po približno dveh mesecih rastline dovolj velike, da jih začnemo pobirati. Sicer lahko s pobiranjem začnemo tudi pozneje, vendar starejše čebule nimajo več značilnega nežnega okusa.
Da bo gojenje uspešnejše, redno odstranjujemo plevel, ne gnojimo s hlevskim gnojem, okrog rastlin pa lahko nasujemo tudi plast dobro zrelega komposta. V kolobarju stoletna čebula ne sme slediti čebuli, šalotki, česnu ali drobnjaku. Dobri sosedje stoletni čebuli so pesa, korenje, zelena, peteršilj in paradižnik. Slabi sosedje stoletni čebuli pa so lucerna, grah in fižol.
Odvisno od sorte stoletne čebule in klimatskih razmer kjer prebivamo, jo lahko vzgajamo kot enoletno rastlino ali kot trajnico. Če se odločimo in imamo tudi ustrezne razmere ter stoletno čebulo na vrtu vzgajamo kot trajnico, lahko jeseni starejše rastline izkopljemo, razdelimo in presadimo. V slovenskih vrtnih centrih pa lahko zasledimo semena tako rdeče kakor tudi bele stoletne čebule.
Uporaba
Stoletno čebulo lahko uporabimo celo ali pa si narežemo zgolj njene liste. Uporabljamo jo na različne načine; svežo narežemo in grizljamo na piknikih, jo kuhamo ali pa dodajamo solatam. Na piknikih lahko celo nadomesti t. i. mlado čebulo. Stoletna čebula je tudi ena izmed ključnih sestavin v azijski kuhinji, prav tako pa ima pomembno mesto pri pripravi jedi iz japonske kuhinje.
V jedeh se uporablja podobno kot drobnjak, narezano jo lahko zamešamo med krompirjevo solato ali pražen krompir, surovo pa jo lahko dodajamo k raznim zelenjavnim solatam. Poleg tega se dobro obnese tudi kot prigrizek – lahko jo svežo narezano ponudimo skupaj z drugo zelenjavo (redkvice, kolerabica, korenje, brokoli), jo rahlo posolimo ali pa zraven ponudimo sirno oziroma paradižnikovo omako. Dodamo jo lahko tudi omletam ali pa jo preprosto dodamo k sendviču.
Namig: Namesto da pulite celotno rastlino, s škarjami raje odrežite del, ki ga potrebujete.
Vrhunska kulinarična uporaba je lahko tudi priprava čudovite zelenjavne pite iz stoletne čebule ter krompirja.
Sestavine:
- 1 kg krompirja
- 50 dag narezane stoletne čebule
- 100 g masla
- vejica rožmarina
Priprava:
Tri četrtine masla raztopimo v posodi, mu dodamo čebulo in vejico rožmarina ter vse skupaj počasi kuhamo približno 20 minut. Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Pekač namažemo s preostalim maslom. Nato v pekač položimo polovico krompirja. Na krompir položimo plast čebule in zaključimo s preostalim krompirjem. Solimo po okusu. Vse skupaj pečemo v pečici pri srednje močni temperaturi od 40 do 45 min oziroma vse dokler krompir ni pečen. Ko je jed pečena, jo vzamemo iz pečice in pustimo počivati še približno 10 minut. Nato jo postavimo na servirni krožnik in z ostrim nožem narežemo na tanke rezine.
Preberite tudi: Sajenje čebule: Čebula iz semena ali iz čebulčka
