V prejšnjem stoletju je por kot okusna zelenjava osvojil kuhinjo po vsem svetu. Poleg tega por podobno kot druge čebulnice s pridom uporabljajo v tradicionalnem zdravilstvu. Tudi današnja znanost mu namenja veliko pozornosti in ga skrbno preučuje. Znana je predvsem varovalna vloga pora pred boleznimi srca in žilja, pa tudi pred rakom.
Kaj je por?
Por je dvoletna rastlina iz družine lukovk (Alliaceae), ki vključuje tudi čebulo, česen in drobnjak. Zanj so značilna dolga bela stebla in zelena pernata listna konica. Zelo je priljubljen v kulinariki zaradi svojega nežnega in sladkastega okusa, ki ga naredi odličnega za številne jedi, od juh in enolončnic do solat in prilog.
Por spada med čebulnice, ki sodijo v družino lilijevk. Raste po vsej južni in srednji Evropi, v severni Afriki, Prednji Aziji, Indiji … V Sloveniji ga največ pridelajo na Primorskem, vendar kot vrtnina raste po vsej državi. Por, ki ga gojimo na naših vrtovih, je potomec južnoevropske sorte. Največje proizvajalke v Evropi so Avstrija, Francija, Španija, Italija in Belgija.
Por nekoč 
To starodavno okusno vrtnino so dobro poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Kot 22 navodil za zdravljenje so ohranjeni stari egipčanski zdravniški zapisi na papirusu. V njih so egipčanski zdravniki poru med drugim pripisali zdravilno moč pri zdravljenju težav s srcem, raznih tumorjev, glavobola, pri odpravi glistavosti in pri pikih strupenih žuželk. Rimljani so ga uporabljali za zdravljenje vnetega grla. Tako naj bi rimski cesar Neron jedel velike količine pora, da bi si izboljšal glas. Tekmovalcem na antičnih olimpijskih igrah pa so por postregli kot neke vrste poživilo za boljše dosežke.
Indijci še vedno uporabljajo por v svoji tradicionalni medicini (ajurveda) kot zdravilo za srce in kot antiseptik. Tako na Zahodu kot na Vzhodu so v tradicionalni medicini por uporabljali pri odpravi glistavosti in drugih črevesnih zajedavcev in za izboljšanje prebave. Kitajci so za zdravljenje vročine, glavobola in kolere pripravljali čaj iz pora in čebule. Indijanska plemena severne Amerike so ga uporabljala za lajšanje bolečin po piku žuželk in celo za zdravljenje skorbuta.
Por danes
O zdravilnih lastnostih čebule, česna in pora je danes napisanega že veliko, a je kljub temu najbrž ostalo še veliko tudi neodkritega. Kar nekaj raziskav je potrdilo uporabnost čebulnic pri zdravljenju težav s srcem, rakastih tvorb na prebavilih, pri zdravljenju infekcijskih bolezni in pri visokem krvnem tlaku.
Tudi laboratorijske preiskave so potrdile, da je por dobra zaščita pred boleznimi srca in žilja. Znižuje visoko raven krvnih maščob, ki so nevarne za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in tromboze. Prav gotovo je vpliv na naše zdravje še večji, če uživamo več čebulnic skupaj (čebula, česen, por).
Por med drugim spodbuja tudi delovanje ledvic in pospešuje izločanje vode (diuretik).
Koristi pora za zdravje
Por je bogat z vitamini, minerali in antioksidanti, ki prispevajo k našemu zdravju. Naštejmo nekaj ključnih koristi, ki jih prinaša uživanje te zelenjave:
Bogat je z vitamini in minerali
Por vsebuje številne vitamine in minerale, kot so vitamin A, vitamin C, vitamin K, folna kislina, železo in mangan. Vitamin A je pomemben za zdravje oči in kože, vitamin C krepi imunski sistem, vitamin K pa je ključnega pomena za strjevanje krvi in zdravje kosti. Folna kislina je še posebej pomembna za nosečnice, saj pomaga pri razvoju ploda.
Antioksidati
Por je bogat z antioksidanti, kot so polifenoli in flavonoidi, ki pomagajo zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov. Antioksidanti prispevajo k zmanjšanju tveganja za kronične bolezni, kot so bolezni srca in rak. Kvercetin, močan antioksidant, ki ga najdemo v njem, ima protivnetne lastnosti in lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij v telesu.
Podpora za dobro prebavo
Por je dober vir prehranskih vlaknin, ki so ključne za zdravo prebavo. Vlaknine pomagajo ohranjati redno prebavo, preprečujejo zaprtje in spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij. Redno uživanje lahko pripomore k boljši prebavi in splošnemu zdravju prebavnega sistema.
Zdravje srca
Por vsebuje alicin, spojino, ki jo najdemo tudi v česnu in čebuli. Alicin ima lastnosti, ki lahko pomagajo znižati krvni tlak in raven holesterola, kar prispeva k zdravju srca. Poleg tega je bogat tudi s kalijem, ki je pomemben za uravnavanje krvnega tlaka.
Vonj, ki izdaja
Por ima obilico koristnih sestavin
- Vitamini. A, C, B1, B2, B6, folna kislina in vitamin E. En postrežek svežega pora vsebuje skoraj tretjino priporočenega dnevnega odmerka folne kisline za odraslega človeka. 200 gramov kuhanega pora zagotovi petino dnevne potrebe po vitaminu C, ki je pomemben v boju proti okužbam.
- Rudnine. Med njegovimi pomembnejšimi rudninami so kalij, fosfor, magnezij in železo. Eno steblo zagotovi osmino dnevne potrebe odraslega človeka po kaliju.
- Balastne snovi oziroma prehranske vlaknine.
- Žveplove spojine. Tako kot ostale čebulnice je por znan kot vir alicina (nastane iz aminokisline aliin), žveplove spojine, ki ni znana le po neprijetnem vonju in značilnem okusu, ampak tudi po številnih koristnih učinkih na zdravje. Iz njega nastaja dialil sulfid, ki najverjetneje zmanjšuje tveganje za pojav želodčnega raka.
- Flavonoidi. Kamferol pomaga v boju proti raku in lahko zavira nastajanje spojin, ki povzročajo raka. Kvercitin pa je prav tako pomemben za varovanje pred rakom in tudi pred srčnimi obolenji.
Por v kuhinji
Por kot zelenjava ima pikantno, nekoliko trpko aromo, ki nas spominja na čebulo. V kulinariki poznamo štiri vrste pora: spomladanskega, poletnega, jesenskega in zimskega. Med sabo se na videz razlikujejo po dolžini stebla in po barvi listov. Vse sorte pora pa vsebujejo enake sestavine, imajo za por značilen okus in enake hranilne vrednosti. Por je zaradi nizke kalorične vrednosti priporočljivo živilo pri shujševalnih kurah.
Dvesto gramov kuhanega pora vsebuje 61 kilokalorij.
Pri nakupu pora bodimo pozorni na listne konice, ki morajo biti sveže in trdne. To pomeni, da ne smejo imeti rjavih lis in ne smejo biti poškodovane, sicer rastlina začne hitro gniti. Če pora ne porabimo takoj, ga lahko shranimo v hladilniku, vendar ne v bližini živil, ki so občutljiva na njegovo aromo.
V kuhinji je zelo uporaben. V hrano ga lahko dodajamo zaradi izboljšanja okusa in vonja. Sicer pa je primeren tudi za pripravo juh (v kosih ali pretlačen), prilog (dušen), zelenjavno-mesnih enolončnic, okusnih solat, testa in raznih vrst pit.
Pri pripravi moramo por dobro očistiti, ker je med listi pogosto zemlja. Če želimo ublažiti porov izraziti okus, ga na kratko blanširamo v rahlo slani vodi. Pri kratkotrajnem blanširanju ohrani svojo izrazito zeleno barvo. Začimbe, ki jih priporočamo pri pripravi porovih jedi, so: lovorjev list, timijan, kari, muškatni orešček, peteršilj, krebuljica in sladka rdeča paprika v prahu.
Recepti za jedi iz pora
Krompirjevo-porova krema
Sestavine za 10 oseb:
- 500 g olupljenega krompirja
- 500 g očiščenega pora skupaj z zelenjem
- 4 žlice sladke smetane
- 4 žlice sesekljanega peteršilja
- 50 g mehke margarine ali masla
- sol in beli poper po okusu
Priprava: krompir narežemo na koščke in por na kolobarje. Zelenjavo kuhamo v 1,4 litra vode, ki smo jo po okusu osolili. Kuhamo v delno pokriti posodi 45 do 50 minut. Nato vse skupaj z ročnim mešalnikom zmešamo v enakomerno kremo. Tik preden kremo postrežemo, ji primešamo smetano, margarino (ali maslo), sesekljan peteršilj in po okusu začimbe.
Porova juha
Sestavine za 4 osebe:
- 300 g dobro očiščenega pora
- 15 ml oljčnega olja
- 10 g masla
- liter vode ali zelenjavne jušne osnove
- žlica moke (ali 2 kuhana krompirja)
- sol, poper in sesekljan peteršilj po okusu
Priprava: na olju prepražimo in nato dušimo na tanke kolobarje narezan por, ga solimo in popopramo. Ko je zdušen, ga zalijemo z juho ali vodo in kuhamo 20 minut. Juho lahko zgostimo z moko, ki smo jo pregnetli z maslom ali s kuhanim krompirjem. Nato jo zavremo (šest do deset minut) in toplo postrežemo. Zraven ponudimo opečene kruhove kockice ali pa že prej v juho zakuhamo še riž.