Kot gobe po dežju! Gotovo poznate ta rek. No, nabiranje gob po dežju je res priporočljivo, saj gobe po dežju res prav rade rastejo in z malo sreče, predanosti in volje jih boste tudi vi lahko našli in iz njih skuhali okusno rižoto, gobovo juho ali pa gobovo omako. Slastni sadeži, ki nam jih ponuja gozd, nam ponudijo ne le okusno kosilo, pač pa tudi zdrav sprehod in veliko svežega zraka. Zato pot pod noge, vendar pazljivo izberite gobice, ki bodo priromale na vaš krožnik.
Gobe ali glive so rastline brez klorofila, ki se hranijo zajedavsko ali pa so gniloživke. Poznamo kar 70 tisoč vrst gob, ki v večini rastejo poleti in jeseni, ko je na voljo dovolj vlage in toplote, ki jo potrebujejo za rast. Mnogi pravijo, da smo si zelo podobni, saj dihamo kisik, izločamo ogljikov dioksid, ne potrebujemo klorofila in imamo celo podoben metabolizem. Ni presenetljivo, da se tradicionalna vzhodnjaška medicina opira na njihove zdravilne učinke.
Zdrave in zdravilne gobe
Znanstveniki zagrebškega inštituta Rudjer Bošković so pred leti ugotovili, da gobe ne le zavirajo nastanek rakavih celic, pač ps celo spodbujajo rast novih zdravih celic. V tujini so nas tako že (spet) prehiteli, saj imajo na voljo čaje, kapsule, tablete in drugačne prehranske dodatke, ki jih imajo v izobilju, pri nas pa to zaenkrat še ni tako priljubljeno. Situacija se izboljšuje, vendar zagotovo ne dovolj hitro, posebej glede na to, kako hitro odkrivajo nove zdravilne lastnosti gob. Veliko kitajskih in japonskih lesnih gob, ki bi jih lahko gojili tudi pri nas, ima zdravilne učinkovine. Žal zdravilnih lastnosti v Sloveniji rastočih gob ne poznamo dobro, vendar vsekakor ne velja precej pogosto mnenje, da imaš z gobami lahko samo težave in se lahko le zastrupiš.
Vseeno vam lahko povemo, da v Sloveniji rasteta denimo pisana ploskocevka in velika zraščenka, ki v kombinaciji s kemoterapijo izboljšujeta delovanje nižjih odmerkov zdravil. Hkrati pa tudi varujeta imunski sistem pred toksičnimi poškodbami. Pomagali naj bi celo pri hepatitisu in zniževanju krvnega tlaka, urejanju holesterola ter preprečujeta kopičenje trombocitov. Na Kitajskem in Japonskem tako nekatere gobe uporabljajo za pomoč pri boju proti levkemiji ali raku dojke. V gobah se skrivajo številni vitamini in minerali. Najpomembnejši so vsekakor riboflavin, tiamin in niacin, ki so priporočljivi za kožo in živčevje, in pa vitamini iz skupine skupine B, vitamina C in D, E in K, nekatere pa celo vitamin A.
Nabiranje gob in kje rastejo gobe
Te izjemne rastline, ki brez dvoma spadajo med hrano, ki jo lahko pripravijo na najbolj raznolike načine, rastejo v gozdu. Najpogosteje jih nabiramo na poljih in travnikih, celo v sadovnjakih in parkih, pogosto tudi na naših vrtovih. Nekatere rastejo bolj v iglastih, druge spet v bolj listnih in tretje v mešanih gozdovih. Na nabiranje gob se nikdar ne odpravite nepripravljeni, predvsem, če ste gobarji začetniki. Priporočamo vam, da za obisk gozda in gobarjenje dobro pripravite, si preskrbite celo knjižico, ki jo odnesite s seboj ali pa si za sogobarja izberite izkušenega nabiralca. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da poberete napačno gobo, ki je vaš želodec ne bo vesel, lahko pa se celo zastrupite.
V Istri se lahko podate na lov za tartufi, ki rastejo pod zemljo in spadajo med najbolj priljubljene in iskane gobe, temu primerno pa so zasoljene tudi njihove cene in cene jedi, pripravljenih z njimi. Šampinjoni rastejo na polju, kjer se pasejo krave, jurčki pa pod listavci ali na obrobju gozda. Mavrah najdete pod jesenom ali ob potokih, rekah in v logih, jurčki v bukovem gozdu ali na obrobju, lisičke pa v smrekovih in jelkovih gozdovih, pa tudi v bukovih. Orjaške dežnike pa poiščite v gozdovih, zlasti ob robovih v travi in na gozdnih travnikih. Tako pri nabiranju kot uživanju pa bodite previdni, saj z njimi ne gre pretiravati.
Jedi in recepti iz gob
Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed, oziroma če jih hočete jesti kot glavno jed, jih pripravite v mešanici z nečim drugim in pazite pri količini(jurčki z jajci). Odrasla oseba lahko v enem obroku zaužije največ 1/2 kg gob. Priporočamo, da jih ne jeste pozno popoldan ali zvečer, prav tako pa bodite pazljivi, ko z njimi hranite otroke. Hranimo jih na hladnem, največ do tri dni. Lahko jih zrežete in zamrznete, najboljše pa so tiste, ki jih zaužijete v štiriindvajsetih urah. Preden jih pripravite, jih ne operite, pač pa jih obrišite z vlažno krpo, odstranite trde in morebitne posušene dele.
Poleg že omenjenih zdravih snovi vsebujejo še železo, baker, kalij, kalcij, magnezij natrij, cink in selen in fosfate z veliko vode, vlaknin in rastlinskih beljakovin in minimalno količino maščob. Tako so lahko zelo zdrav obrok. Po hranilni vrednosti so bliže zelenjavi kot mesu. Pripravljamo jih lahko na različne načine. Lahko jih kuhamo, pečemo, cvremo ali dušimo. Lahko jih pripravljamo posebej ali pa jih med seboj mešano, saj tako ustvarimo zanimive okuse. Mešajte pa vseeno le enako trde vrste gob, ki potrebujejo enake časovnice kuhanja. Ko jih pripravimo, jih serviramo takoj, uživajte pa jih največ dvakrat ali trikrat tedensko. Če ste jih shranili v hladilniku, jih ne shranjujte v plastičnih vrečkah ali zaprtih posodah, saj morajo imeti dovolj zraka, da ne plesnijo ali gnijejo – zato jih dobro preglejte.
Previdno pri nabiranju gob
Če ste jih sesekljali, zrezali ali pa celo že pripravili (denimo panirane klobuke), jih lahko takšne tudi zamrznete, a bodite previdni, ko jih vzamete iz zamrzovalnika. Nikar ne čakajte, da se odtajajo, pač pa jih popecite oziroma ocvrite že kar zamrznjene. Prav tako jih nikoli ne pogrevajte, saj s pregrevanjem lahko povzročimo izločanje strupenih snovi iz gob. Te so lahko zdravju škodljive in včasih se zgodi, da se ljudje zastrupijo z užitnimi gobami tako, ker so jih pogreli. Čeprav so stari Egipčani verovali, da so gobe rastline nesmrtnosti in so jih smeli uživati le faraoni in so v Mehiki vrači z njimi opravljali obrede in uživali halucinogene gobe, pa je rimskemu cesarju Klavdiju žena pripravila gobjo jed, po kateri je umrl. Ni bil edini, še nekaj vladarjev je podleglo enaki usodi.
Ne pozabite, da ste v gozdu gost. Gobe pobirajte in nabirajte previdno, s spoštovanjem do narave, ki nam je to dala. Ne rijte po tleh in ne brcajte in ne uničujte neužitnih gob, ker so prav tako pomembne za gozd in podrast kot ostale. Ne plašite divjadi in ne pripeljite se do mesta nabiranja z avtomobilom, pač pa si raje vzemite čas za sprehod. Prav tako ne uničujte podrastja, gobo na grobo očistite na mestu, kjer ste jo pobrali in vedno nabirajte v pletene košare, nikdar v plastične vrečke. Želimo vam veselo gobarjenje in prijetne poletne in jesenske sprehode po naših čudovitih gozdovih!
