Kompostiranje na domačem vrtu

    Kompostiranje na domačem vrtu ali njivi je lahko primer dobre prakse obdelave biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev in rastlinskega odpada iz vrta. Takšno kompostiranje ima lahko kot vsako drugo kompostiranje mnogo prednosti, tako okoljske kot ekonomske. Na takšen način se izognete dodatnim stroškom odvoza biorazgradljivih odpadkov in hkrati poskrbite, da ti ne pristanejo v posodi za ostale odpadke (oz. se posledično ne odlagajo na odlagališčih nenevarnih komunalnih odpadkov).

    kompost

    Pomanjkljivosti in izzivi

    Ugodni vplivi na okolje in naše finance se lahko zmanjšajo ali izničijo, če kompostiranje zaradi nestrokovnosti ne poteka pod primernimi pogoji.

    Kompostiranje na domačem vrtu je težko nadzorovati, saj običajno nimamo primerne opreme za zagotavljanje ugodnih razmer v kompostnem kupu (primerna vsebnost vode, primerna vsebnost kisika, primerna temperatura). V kolikor je vsebnost vode premajhna, se dovod kisika mikroorganizmom zmanjša in tako oslabi proces razkroja. Če je vsebnost vode previsoka, v kompostnem kupu prihaja do gnitja. Posledično prične iz takšnega kupa izhajati neprijeten vonj, hitrost kompostiranja se zmanjša. Vsebnost vode v snovi lahko določimo s pomočjo »testa s pestjo«. Iz kompostnega kupa, iz globine 20 cm, vzamemo pest snovi in jo stisnemo s pestjo (snov je lahko zelo vroča!).

    V kolikor je snov presuha, bo ob razprtju pesti razpadla. Če snov vsebuje preveč vlage, vam bo ob stisku snovi s pestjo med prsti pritekla tekočina. Vsebnost vlage v snovi je optimalna, kadar po stisku s pestjo ta ostane v kompaktni okrogli obliki. Kompostni kup prezračujemo tako, da po treh ali štirih tednih material v kupu obrnemo. Na ta način prezračimo in razrahljamo notranjost kupa ter prenesemo zunanje plasti kupa v notranjost, kjer je proces razgradnje najmočnejši, temperatura pa nekje od 50-60 ⁰C. Deficit kisika v kompostnem kupu in prevelika/premajhna vsebnost vode lahko povzročijo razvoj mrčesa, glodalcev in predvsem neprijetnih vonjav.

    PREBERITE TUDI:  Kaj sejemo septembra na gredice?

    Kam postaviti kompost?

    Poskrbeti je treba za primerno lokacijo na vrtu. Za kompostiranje zadostuje že od 2 do 3 m3 velika prostornina na vrtu ali zelenici, ki naj stoji v polsenci ali senci in naj bo zaščitena pred vetrom. Na to površino potem odlagamo mešanico organskih odpadkov in tvorimo obliko kupa, ki ga moramo zavarovati pred dežjem. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Na dno naložimo do višine 15 cm plast iz zdrobljenih vej in listja. Nadalje postopoma na kup nalagamo kuhinjske odpadke, ki jih sproti prekrivamo z listjem, travo, zemljo, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo glodalcev ter drugih živali.
    Pri kompostiranju na domačem vrtu obstaja možnost onesnaževanja s toplogrednimi plini (metan, dušikov oksid, amonijak). Za preprečevanje teh izpustov je spet pomembno zadostno prezračevanje (pogoj za aerobno razgradnjo) in primerna vsebnost vode. Nujno je v kompostni kup poleg kuhinjskih odpadkov dodajati strukturne materiale, kot so npr. veje sadnih dreves.

    Pri domačem kompostiranju je vprašljiva stopnja higienizacije komposta, kateri je pomemben postopek pri kompostiranju, saj med drugim uniči patogene in semena plevelov. Material v kompostniku je treba premešati tako, da nastane homogena mešanica teh odpadkov, kar imenujemo homogenizacija. Poskrbeti morate za dovolj velik delež strukturnega materiala (listje, veje, slama ipd.), ki poleg mešanja zagotovi enakomerno izmenjavo plinov. Višje kot je material v kompostnem kupu, več strukturnega materiala potrebuje.

    Kompostiranje na vrtu

    V kolikor bo vaše domače kompostiranje potekalo pod primernimi pogoji, boste po cca.8 mesecih pridelali zrel kompost, ki bo dišal po gozdni stelji. Tak kompost je zelo primeren za uporabo na domačem vrtu, ker izboljšuje tla ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih. Če je kompostiranje potekalo pod primernimi temperaturami, so se tekom kompostiranja uničila tudi vsa semena (lanskega pridelka in plevela), kar pomeni da ni strahu, da bi s kompostom zasejali neželene rastline.

    PREBERITE TUDI:  Dvorišče in vrt v jeseni

    V kolikor se niste pripravljeni spoprijeti z izzivi, ki so neizogibni del kompostiranja na vašem vrtu, imate možnost da biorazgradljive odpadke iz gospodinjstva in vrtni odpad odlagate v posode za zbiranje, ki jih bodo odpeljali izvajalci javne s službe na konvencionalno kompostarno s primerno tehnologijo, ki zagotavlja proizvodnjo kvalitetnega komposta.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte