Prijava
Živa bitja smo prilagojena na enakomerno izmenjavanje dneva in noči. V zadnjih desetletjih smo začeli intenzivno osvetljevati naše okolje in s tem noč vse bolj izginja. Človek svetlobo ponoči seveda potrebuje, vendar je osvetljevanje pogosto nepravilno in pretirano, zato svetloba uhaja v nebo in na površine, kjer ni potrebna – v tem primeru govorimo o svetlobnem onesnaženju. S tem vplivamo tudi na številne živalske vrste, ki so aktivne ponoči.
Z osvetljevanjem naših domov najbolj zmotimo nočne žuželke, ki se v toplih nočeh v velikem številu zbirajo na lučeh. Nekatere tam umrejo ob stiku z vročo lučjo ali zaradi izčrpanosti, druge postanejo lahek plen plenilcev, spet tretje sicer preživijo, vendar so zaradi kroženja okoli luči zamudile čas, ko bi se lahko hranile ali razmnoževale. Z zmanjševanjem števila žuželk pa so seveda v težavah tudi vse vrste, ki se z njimi prehranjujejo.
Dobra novica je, da lahko svetlobno onesnaženje zmanjšamo z razmeroma enostavnimi ukrepi – in k temu lahko prispeva vsakdo, ki osvetljuje okolico svoje hiše.
- Osvetljujmo samo tam, kjer svetlobo potrebujemo in samo takrat, ko jo potrebujemo. Luči na vrtu in v okolici hiše ugasnemo, ko gremo spat, varnostne luči pa naj imajo senzor, ki jih prižge takrat, ko zazna premikanje.
- Ne uporabljajmo močnejših luči, kot je potrebno. Za razsvetljevanje doma zadostujejo svetilke z močjo do 150 W, pogosto je dovolj tudi šibkejša svetloba.
- Različne barve svetlobe privlačijo različne količine žuželk. Največ žuželk prileti na vire modre in bele svetlobe, na svetilkah, ki svetijo rumeno in oranžno, pa jih je občutno manj. Zato uporabljajmo sijalke s toplo svetlobo, ki je tudi bolj prijetna za ljudi.
- Svetilke namestimo tako, da ne svetijo nad vodoravnico – svetloba, ki uhaja v nebo, človeku ne koristi in pomeni nepotrebno izgubo energije. Uporabljajmo zasenčene svetilke, ki jih usmerimo navzdol.
Mojca Stojan-Dolar, Društvo Temno nebo Slovenije
za www.biotskaraznovrstnost.si
