Jesenska setev česna je za številne vrtnarje tradicija. Toda marsikdo ob pobiranju pridelka razočarano ugotovi, da so glavice drobnejše, nekateri strokovi gnili ali pa so rastline spomladi že zgodaj kazale znake bolezni.
Najpogostejši razlog je skrit, a zelo preprost: slabo razkužen česen, ki v sebi pogosto nosi spore glivičnih okužb, jajčeca škodljivcev ali bakterije. Ko jeseni tak strok položimo v rahlo vlažna tla, patogeni dobijo idealne razmere za razvoj, kar upočasni rast ali celo uniči rastlino, še preden se ta dobro ukorenini.
Zato številni izkušeni vrtnarji uporabljajo trik, ki je povsem naraven, a izjemno učinkovit: namakanje strokov česna v mešanici iz preslice in lesnega pepela. Ta kombinacija združuje dve močni naravni lastnosti – fungicidni učinek preslice in mineralno, alkalno zaščito pepela. Rezultat je česen, ki se hitreje ukorenini, bolje prezimi in spomladi naredi debelejše glavice.
Zakaj je česen jeseni še posebej občutljiv?
Jeseni v tla prihaja več vlage, temperature se počasi spuščajo, mikroorganizmi pa so še vedno zelo aktivni. Česen je zaradi svoje strukture privlačen gostitelj za bolezni, kot so:
- fusarium,
- bela gniloba česna,
- razne vrste plesni,
- bakterijske okužbe.
Te okužbe so pogosto prisotne na najlepših stroki, ne da bi jih opazili. Če jih ne razkužite, se napake pokažejo šele spomladi: rumenenje listov, šibka rast, predčasno sušenje rastlin ali drobne, razpokane glavice.
Razkuževanje je zato jeseni eden ključnih korakov – enako pomembno kot izbira kakovostnega semenskega materiala ali pravilna globina sajenja.
Zakaj preslica in pepel delujeta kot popoln naravni fungicid?
Preslica je ena najmočnejših naravnih rastlin za zaščito pred glivičnimi boleznimi. Bogata je s silicijevo kislino, ki krepi celične stene in deluje zaviralno na razvoj gliv. V vrtnarstvu jo že stoletja uporabljajo pri občutljivih rastlinah, kot so paradižnik, kumare, čebulnice in vrtnice.
Lesni pepel pa ima povsem drugačen način delovanja:
- deluje alkalno, kar glivam zelo oteži preživetje,
- vsebuje veliko kalija, kalcija in magnezija,
- rahlo dezinficira površino stroka,
- pospeši začetno koreninsko rast.
Ko združimo preslico in pepel, dobimo naravno tekočino, ki deluje dvojno, obenem pa je dovolj nežna, da ne poškoduje stroka.
Kako pripraviti naravno razkužilo iz preslice in pepela (natančen postopek)
Ta mešanica je preprosta, učinkovita in ekološka. Pomembno pa je, da upoštevate pravilne korake, da dobite optimalno koncentracijo.
Mešanica iz preslice in pepela – popoln naravni pripravek za zdrave stroke
Najprej pripravite preslični čaj, nato mu dodate ustrezno količino pepela.
Recept za naravno razkužilo za česen
Sestavine:
- 1 pest suhe preslice
- 1 liter vode
- 1 žlica presejanega, čistega lesnega pepela
Postopek priprave:
- Vodo zavrite in ji dodajte preslico.
- Kuhajte 20 minut na nizkem ognju.
- Odstavite in počakajte, da se tekočina ohladi na mlačno temperaturo.
- Preslico precedite, da dobite čist rastlinski izvleček.
- Dodajte 1 žlico finih pepelnih delcev (priporočljivo je, da pepel presejete skozi sito).
- Mešanico dobro premešajte in pustite stati 15 minut, da se pepel delno usede.
- Uporabite samo zgornjo tekočino, ne motne usedline.
Kako dolgo namakati česen?
Stroki česna naj se namakajo 5–8 minut, kar je povsem dovolj, da:
- se uničijo površinske glivične spore,
- se aktivira zaščitna alkalna plast,
- se naravni silikat iz preslice veže na povrhnjico stroka.
Predolgo namakanje ni priporočljivo, saj postane raztopina zaradi pepela močna.
Kaj se zgodi po namakanju?
Ko stroki pridejo v stik z mešanico:
- površina se razkuži,
- preslica okrepi celične stene,
- pepel ustvari rahlo alkalno zaščito,
- aktivirajo se naravni encimi v stroku,
- stroki se pripravijo tudi na hitrejše ukoreninjenje.
Ko mešanico odcedite, strok položite na bombažno krpo in jih rahlo osušite. Posadite jih v roku ene ure, saj predolgega čakanja ne priporočamo.
Ali mešanica pepela in preslice izboljša tudi proces ukoreninjenja?
Da – učinek je zelo opazen. Česen, obdelan s to mešanico:
- hitreje požene korenine v jesenskih tednih,
- razvije daljše in gostejše korenine,
- bolje prezimi,
- v hladni zemlji ne začne gniti,
- spomladi raste hitreje in z več energije.
Silicij iz preslice pomaga stabilizirati mlade korenine, kalij in kalcij iz pepela pa pospešita rast in vzpostavitev močnega koreninskega sistema.
To je ena redkih popolnoma naravnih metod, ki deluje tako na razkuževanje kot na krepitev rasti.
Najpogostejše napake pri sajenju jesenskega česna
Čeprav je postopek preprost, se jeseni pogosto ponavljajo iste napake:
- namakanje strokov predolgo v alkalnih raztopinah,
- uporaba preveč pepela,
- uporaba pepela s primesmi (npr. oglja ali plastike),
- mešanje preslice in pepela v suhi obliki,
- sajenje v preveč mokra tla na dan razkuževanja.
Najbolje je, da raztopino pripravite svežo in jo uporabite takoj.
Kako posaditi česen po razkuževanju?
Po razkuževanju uporabite standardne parametre:
- globina sajenja: 7–10 cm
- razmik med stroki: 10–15 cm
- razmik med vrstami: 25–30 cm
- vedno sadite z “noskom” navzgor
V težjih tleh je priporočljivo dodati tanko plast finega peska ali komposta nad strok, saj izboljša odvajanje vode.
Preberite tudi:
- Priprava tal za sajenje česna: Tako boste dosegli bogato letino
- Jesensko sajenje česna: Kdaj je pravi čas in kaj morate nujno upoštevati
