Zima prihaja in z njo nižje temperature. Tudi živalim se
lahko zgodi, da se zaradi mrazu in nizkih temperatur poškodujejo ali zbolijo. Večina
živali, ki ima trajno škodo na telesu zaradi ozeblin, običajno preživi preostanek
svojega življenja nesrečno. Včasih jih celo evtanazirajo, da jih rešijo pred
bolečino, kar je žal precej pogost pojav.
Mali oranžen muc Ryzhik (rusko ime za rdečelasce) je imel večjo srečo, saj njegov čas še ni prišel. Ryzhik je utrpel grozne poškodbe zaradi izjemno nizkih temperatur v mestu Tomsk v Sibiriji. Januarja letos, ko so se temperature spustile do nizkih – 40 stopinj Celzija, je brezdomni Ryzhik namreč ostal sam na mrazu. Našla ga je prijazna in srčna oseba, ki je poskrbela zanj in ga vzela v svoj ljubeč in predvsem topel dom, a na žalost je bilo njegovo stanje že preveč napredno. Imel je gangreno, kar pomeni odmrtje tkiva zaradi slabe oziroma prekinjene preskrbe s krvjo. Vse štiri tačke so mu morali amputirati in zdi se, da je bila njegova žalostna usoda že znana.
Zaradi ljubezni do Ryzhika pa se mu lastnik ni hotel odreči. Mačkon je bil odpeljan na protetično kliniko v Novosibirsku, kjer so bile na njegove okončine nameščene štiri bionične tačke iz titana. Težava pri »opremljanju« živali s protetičnimi okončinami je v tem, da jih navadno poskušajo iztrgati. Navaditi žival na umetne okončine je težaven postopek, vendar so Ryzhikovi kirurgi to imeli v mislih, ko so oblikovali posebne okončine za mačke. Z računalniško tomografijo in 3D-modeliranjem so izdelali najbolj udobne okončine, ki bi bile mački ravno prav in bi ji zelo ustrezale. Po besedah Sergeya Gorshka, kirurga, ki je bil zadolžen za Ryzhikov primer, so bile titanove okončine pritrjene na mačje kosti. Gobast del okončin je bil pritrjen na njegovo kožo, da je omogočil rast tkiv.
»Zagotovo je to prva
mačka na svetu, ki je doživela tovrstne operacije,« je dejal Gorshkov za
Siberian Times. »Okončine so popolnoma povezane s kožo in kostmi. Del okončine, ki gre znotraj telesa,
je gobast, kostno tkivo raste v njem. Dosegli smo dober rezultat. Zavarovali
smo funkcijo okončine, čeprav je bil del nje odstranjen.« Ryzhik je tako zdaj
prva mačka na svetu, ki hodi po štirih bionskih tačkah.
Ryzhik ne hodi ali teče tako samozavestno kot prej, vendar
vsaj ne poskuša odstraniti okončin. To je znak, da ljubi svojo novo gibljivost
in se bo s časom navadil na okončine. Videoposnetek, naložen na YouTube,
prikazuje pogumnega Ryzhika, ki se s svojimi novimi šapami spušča po stopnišču.
Bil je previden in ni mu bilo enostavno, vendar je pokazal svoj pogum.
Klinika dr. Gorshkov raziskuje nove rešitve, s katerimi bi
invalidnim živalim omogočili normalno življenje. Preizkušajo nove tehnike
pritrditve protetičnih kljunov na papige in celo kopita na govedo.
Obvladovanje ozeblin pri hišnih ljubljenčkih
Da bi bili vaši hišni ljubljenčki varni pred amputacijami in protetiko, je pomembno, da jim pozimi nudite toplo zavetje in da jih zaščitite pred mrazom. Obstajajo tudi topla oblačila za hišne ljubljenčke. Če opazite blažjo obliko ozeblin, segrejte brisačo z vročo vodo in namažite prizadeta območja. Ne potopite udov neposredno v vročo vodo. Ne stiskajte in bodite nežni in se takoj posvetujte z veterinarjem.
Ob prehodu letnih časov so prehladna obolenja lahko vse pogostejša.
V izogib prehladu in drugim virozam moramo poskrbeti za dobro delovanje
imunskega sistema, kar pomeni zadostna količina vitaminov in mineralov, gibanja
na svežem zraku, spanca in počitka. Včasih pa se kljub skrbi za zdravje lahko
zgodi, da zbolimo. Prehlad je eno izmed najpogostejših obolenj na svetu; povprečno
naj bi se nas lotil kar dvakrat ali trikrat letno, otroci pa naj bi za prehladom
zboleli povprečno devetkrat na leto.
Kako zdravimo prehlad? Star rek pravi, da prehlad traja
teden dni z zdravili in sedem dni brez zdravil. Prehlada naj torej ne bi mogli
kar na hitro pozdraviti, lahko pa lajšamo simptome in podpremo telo v boju proti
virusom. Simptome prehlada torej lahko omilimo z določenimi zdravili in
naravnimi pripravki, če pa bomo delali napake, s katerimi bomo prehlad
poslabšali, pa lahko bolezen napreduje v kaj bolj nevarnega. Prehlad pomeni, da
se telo bori proti virusom, zato ga moramo v tem boju podpreti in ne
onemogočati. Katere so pogoste napake, zaradi katerih poslabšamo prehlad?
Ignoriranje prehlada
Ignoriranje prehlada je ena izmed prvih napak, ki jih ob
prehladu naredimo. Živimo pač v času, kjer se težko upočasnimo in ustavimo, kaj
šele, da bi bili popolnoma pri miru. Če se ne počutimo dobro, moramo čimbolj
počivati in telesu dati priložnost, da se bori proti virusom. Če se le da,
prehlada nikar ne ignorirajmo, temveč čimbolj krepimo imunski sistem.
Širjenje virusov
Običajno traja dva do tri dni od trenutka, ko ste
izpostavljeni virusu prehlada, preden se dejansko začnete počutiti slabo. Pomembno
je, da se zavestno potrudite, da potem ne širite prehlada naokoli. Če le lahko,
ostanite doma in se izogibajte obljudenim krajem. Da se nalezljiv prehlad ne bi
širil, pri kašljanju in kihanju vedno pokrivajte usta in nos ter si pogosto
umivajte roke. V nasprotnem primeru se lahko virusi razširijo po hiši ali podjetju
in se ponovno vrne k vam, tako da imate občutek, kot da se nikoli ne pozdravite.
Nezadostno pitje tekočin
Morda vam med prehladom ne paše jesti ali piti, pa vendar je
pomembno, da pijete veliko tekočine; vode in nesladkanih čajev. In tudi dobra
domača kostna juha lahko pomaga. Vaša sluznica bo boljša v boju proti virusu,
ki je napadel vaše nosne votline, če bo dovolj vlažna. S pitjem tekočine telesu
pomagate hitreje izločiti viruse in toksine.
Ignoriranje utrujenosti
Ko ste prehlajeni, potrebujete še več spanca in počitka kot
sicer. Spanec pomaga telesu v boju proti okužbi. Privoščite si več spanca kot
običajno.
Premalo sprostitve in preveč stresa
Poleg spanca telo za regeneracijo potrebuje tudi sprostitev,
saj stres lahko vpliva na vaš imunski sistem. Bolj kot ste v stresu, dlje lahko
traja navadni prehlad. Naučite se sprostiti, globoko vdihniti in vaditi tudi druge
tehnike pomirjanja. Pomagal bo tudi kratek sprehod na svežem zraku.
Preveč se zanašate na zdravila proti prehladu
Nekatera zdravila lahko lajšajo simptome prehlada, če pa z
njimi pretiravate, pa imajo lahko prav nasproten učinek, kar poslabša vaše
simptome prehlada. Nikoli ne uporabljajte večjega odmerka od priporočenega in
se posvetujte s farmacevtom ali z zdravnikom, če imate kakršnakoli vprašanja.
Ne pozabite tudi na naravne pripravke, ki jih lahko pripravite doma.
Pitje alkohola
Alkohol lahko ovira delovanje imunskega sistema in obremeni
telo, zato se mu raje izogibajte, saj povzroča tudi dehidracijo telesa.
Nezdrava prehrana
Z napačno, nezdravo in neuravnoteženo prehrano telesu onemogočate regeneracijo. V času prehlada in tudi nasploh se izogibajte sladkorju in nezdravim maščobam, ki spodbijajo delovanje imunskega sistema in telo nasičijo s toksini. Mlečni izdelki spodbujajo nastajanje sluzi v telesu, zato se tudi mleku raje izogibajte.
Šetraj poznamo kot začimbo in kot odlično zelišče, ki nam lahko pomaga pri različnih tegobah. Poznamo okoli 30 različnih vrst šetraja. Najbolj poznani sta navadni ali vrtni šetraj in kraški šetraj. Vrtni šetraj je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, kraški šetraj pa izhaja iz Evrope, Turčije in severne Afrike. Kot začimbo so ga oboževali stari Rimljani in šetraj dodajali omakam, nadevom in kisu. Še v starem veku so ga Rimljani prinesli v severno Evropo, prvotni evropski priseljenci pa v Ameriko.
Kaj je kraški šetraj?
Kraški šetraj (Satureja montana) je trajnica, ki izvira iz južne Evrope in Sredozemlja. Rastlina ima majhne, ovalne liste in drobne bele ali rožnate cvetove, ki cvetijo poleti. Kraški šetraj je že dolgo cenjena zdravilna rastlina v tradicionalni medicini zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti.
Njegove protivnetne, protimikrobne in antioksidativne lastnosti pomagajo podpreti zdravje in dobro počutje, medtem ko njena pikantna aroma izboljša okus številnih jedi. Ne glede na to, ali jo gojite doma ali jo uporabljate kot začimbo, vam bo kraški šetraj zagotovo prinesel številne koristi.
Vrtni šetraj za preprečevanje želodčnih tegob
Vrtni šetraj izvira iz južnoevropskih krajev, v ljudskem zdravilstvu pa ga že od nekdaj uporabljajo za preprečevanje želodčnih tegob, krčev in ga dodajajo jedem kot začimbo, saj so ga uporabljali kot nadomestek za poper. Dodajamo ga kuhanim jedem iz ohrovta, fižola in drugih stročnic, ker preprečuje napenjanje, pri sladkornih bolnikih pa zmanjšuje močan občutek žeje.
Kraški in vrtni šetraj imata rahlo pikanten okus, podoben timijanu, s priokusom majarona in mete. Kraški šetraj ima močnejši, ostrejši, bolj pekoč okus, podoben žajblju in iglicam bora. Zato se v kulinariki pogosteje uporablja vrtni šetraj, kraški šetraj pa bolj cenimo kot rastlino z blagodejnimi učinki na naše telo.
O ugodnem delovanju navadnega ali vrtnega šetraja pove že njegovo latinsko ime Satureja hortensis. Satureja izvira iz besede satir (pol človek pol kozel). Satirom so v legendah pripisovali izjemno spolno moč, to pa naj bi pridobili na poljih, polnih šetraja. V srednjem veku so zato šetraju pripisovali moč, da spodbuja delovanje spolnih žlez. Vrtni šetraj se uporablja kot analgetik za bolečine v mišicah in kosteh, ima pa tudi protivnetno delovanje.
Kraški šetraj ima močnejše delovanje
Bolj aromatičen,
izrazitejši okus ter močnejše delovanje pa ima kraški šetraj, ki ga latinsko
imenujemo Satureja montana in sodi v
družino ustnatic. Ta majhna grmičasta trajnica raste v Sredozemlju na kamnitih
pobočjih in v skalovju. Na golem steblu so izrazito štirirobi, pecljati in
zašiljeni listi. Majhni bledo rožnati cvetovi so združeni v klaske. Vršičke
nabiramo, ko se cvetovi razcvetijo. Nabrane vršičke lahko posušimo in uporabimo
za čaj ali kot začimbo, iz njih pa z destilacijo pridobivajo tudi eterično
olje. Eterično olje vsebuje karvakrol in timol ter druge monoterpene. Količina
teh sestavin se spreminja glede na letni čas.
Kraški šetraj čisti telo
To močno zelišče so že od nekdaj uporabljali kot poživilo in sredstvo proti prebavnim težavam. Danes blagodejno deluje pri lajšanju črevesnih krčev in ima protiglivično in protibakterijsko delovanje, izboljša tek ter prebavo. Kraški šetraj pa lahko uporabimo tudi za zunanjo uporabo, npr. pri manjših ranah, glivičnih kožnih obolenjih, razjedah na ustih in vnetem grlu, saj deluje kot antiseptik.
Odpravlja tudi menstrualne težave ter ugodno deluje pri jetrnih in žolčnih boleznih. Dobro se obnese tudi pri osjih in čebeljih pikih. Šetraj lahko uporabimo tudi kot ekološki fungicid, saj močno deluje proti glivi Aspergillus flavus, ki se pojavlja na žitih in zemeljskih oreščkih in je nevarna zaradi izločanja strupenih aflatoksinov. Toksini pa močno prizadenejo jetra ter povzročajo aspergilozo pljuč.
Šetraj čisti telo, odpravlja gliste in spodbuja izločanje seča, zato je nepogrešljiv pri revmi, sečnih kamnih in pri težavah s paraziti. Šetraj je najučinkovitejši v vodnem izvlečku, zato ga dodajamo proti koncu kuhanja, da razvije aromo in svojo moč.
Uporaba v kozmetiki
V kozmetiki
se ga uporablja pri težavah s suho in občutljivo kožo. Če vas pestijo takšne
tegobe, potem zjutraj in zvečer redno spijte skodelico šetrajevega čaja.
Šetrajev čaj za suho, občutljivo kožo:
Sestavine:
¼ l vode,
1–2 žlički šetraja,
½ žličke timijana,
½ žličke slezovih cvetov.
Priprava:
Vrelo vodo prelijemo čez zeliščno mešanico, pokrijemo in pustimo stati 5–10
minut, nato precedimo.
Sejanje in sušenje šetraja
Semena lahko
posejemo spomladi, na sončna rastišča in alkalna tla (pH 6–8). Čeprav sta vrtni
in kraški šetraj sorodni rastlini, se pri vzgoji razlikujeta. Enoletni vrtni
šetraj ima le eno stebelce, ki se razveji v manjšo krošnjo. Pred uporabo in
sušenjem odrežemo vse vejice krošnje, vključno s stebelcem. Vrtni šetraj cveti
od junija do septembra. Kraški šetraj pa je trajnica, na videz manjši grmiček.
Zato ga ne smemo porezati do tal, temveč obrežemo samo zelene vejice tekočega
leta, v lesnato rast pa ne posegamo. Šetraj sušimo tako, da v šopke povezane
vejice obesimo v temen in zračen prostor.
Recepti iz šetraja
Pomoč pri napenjanju
MEŠANICA ZELIŠČ: Proti
napenjanju v črevesju lahko zmešamo mešanico zelišč: šetraj, baziliko, kumino,
lovor in majaron. To lahko uporabimo pri različnih mesnih in zelenjavnih jedeh.
ČAJ:
Sestavine:
20 g posušenih cvetočih vršičkov šetraja,
1 l vode.
Priprava: Šetraj
prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 15 minut in precedimo.
Uporaba: Pijemo
po požirkih 2–3 skodelice na dan, nesladkanega pri želodčnih in črevesnih
krčih, proti spahovanju, napenjanju in diareji.
Pomoč pri manjših ranah
Šetrajev poparek
Pri manjših
ranah naredimo poparek: 30 g posušenih cvetočih vršičkov šetraja prelijemo z 1
l vrele vode, čez 10 minut precedimo. S pripravkom rano očistimo.
Proti
glivičnim kožnim obolenjem naredimo obkladek, tako da krpo namočimo v poparek,
pripravljen, kot je opisano zgoraj, in dvakrat na dan položimo na prizadeto
mesto.
Pri razjedah
v ustih, vnetem grlu pa pomaga, da tri- ali štirikrat na dan grgramo poparek.
Pri uporabi kraškega šetraja pa velja opozoriti, da v nobeni obliki ni primeren za nosečnice.
Ustna nega
Ustna voda s kraškim šetrajem proti paradontozi
Sestavine:
2 skodelici destilirane vode,
1 pest (10 g) kraškega šetraja,
1 čajna žlička (5 ml – 10ml) tinkture kraškega šetraja,
3 kapljice eteričnega olja kraškega šetraja.
Postopek za
pripravo ustne vode: Z vrelo vodo prelijemo kraški šetraj in pustimo stati do
ohladitve. Nato precedimo in dodajamo tinkturo kraškega šetraja, ki deluje kot
konzervans in razkužilo. Dodamo natanko 3 kapljice eteričnega olja šetraja in
ne več, zaradi pekočega občutka v ustih. Po želji dodamo še 1 kapljico (res
samo eno) eteričnega olja poprove mete, za svežino. Nalijemo v ustrezno
stekleničko.
Ustna voda s
šetrajem deluje protibakterijsko na bakterijo Prevotella nigrescens, ki
pripomore k nastanku paradontoze. Z ustno vodico izpiramo usta.
Zobni prašek z zelišči in kraškim šetrajem
Sestavine:
1 žlička kraškega šetraja,
1 žlička posušene njivske preslice,
2 lista žajblja,
1 žlička sode bikarbone,
3 žličke gline (za uživanje),
ščepec soli,
3 kapljice eteričnega olja kraškega šetraja.
Postopek: Šetraj,
preslico in preostala zelišča ter suhe sestavine (vse razen eteričnega olja) v
mlinčku zmeljemo v prah. Prah presejemo skozi sito ali cedilo. Dodamo še
eterično olje. Prašek shranimo v majhnem sterilnem kozarčku.
Uporaba: Zobno
ščetko zmočimo z vodo in pomočimo v zobni prašek. Nato si zobe umijemo kot
običajno.
Glina veže nase nečistoče z ustne votline in jezika. Soda bikarbone zobe pobeli. Eterično olje kraškega šetraja razkuži, odišavi in preprečuje parodontozo. Po uporabi imamo v ustih prijeten občutek svežine.
Najbrž ste se vsi, ki
berete ta članek, srečali s tem, da vse shujševalne diete ali večina teh
temelji na tem, da morate šteti kalorije, maščobe, ogljikove hidrate ali ne
smete zaužiti določene vrste prehrane. Pozneje sledi proces hitrega izgubljanja
teže, ki se postopoma zaustavi. Nato se začne želja po hrani, ki je ne smete
jesti, samo še stopnjevati. Postanete potrti, žalostni, slabovoljni, ne da se
vam več bojevati proti svojemu hrepenenju po hrani, zato se začnete ponovno
prenajedati. Teža, za katero ste porabili mesece ali več, da ste jo izgubili,
se zelo hitro povrne, največkrat v nekaj dneh ali ste celo nekaj kilogramov
težji kot pred začetkom diete.
Ste se ujeli v
začarani krog večnih diet?
O problematiki večnih diet bi rada napisala to, da le želja »hočem shujšati« ne more prinesti dolgoročnega učinka. V sebi je treba nositi zavest in željo po zdravju, dobrem počutju, samospoštovanju, ljubezni do sebe in uživanju življenja. Zdravo prehranjevanje in aktivnejše življenje delujeta kot preventiva, ki odvrača od obiskov pri zdravniku. To naj bo vaš glavni motiv. Verjamem v to, da je misel tista, ki kroji naše življenje. Če boste o sebi kot duhovnem, čustvenem in telesnem bitju razmišljali z veliko mero ljubezni, bo tudi potreba po prekomernem uživanju nezdrave hrane pripeljala do tega, da boste posegli le po tem, kar deluje v vaše dobro, vam prinaša koristi in dobro počutje.
Težko je posploševati jedilne navade, kajti vsak posameznik je individum in ima drugačne potrebe, navade in življenjski slog. Kakor koli obrnete, to, kar piše v internetu, ni dovolj, da boste prenehali nenehno razmišljati o izgubi kilogramov. Koliko let je minilo, da bi zadovoljili željo po tem, da bi shujšali? Pet, deset, petnajst let? Odkar se zavedate? Vam je uspelo? Č ne, je res skrajni čas, da si priznate, da ne zmorete sami in raje poiščite pomoč. Dejstvo je, da se shujševalnih programov ne lotitie pravilno, saj se jih niti ne morete, ker nimate ustreznega znanja. Čeprav vsak misli, da vse ve, pa ni tako. Če bi bilo tako zelo preprosto, nihče ne bi imel težav s prekomerno težo in zato tudi velikokrat zdravstvenih težeav.
Težave s hrano želite
imeti
Lahko vam pišemo, rišemo,
govorimo, kako nekaj narediti, kakšna živila kombinirati, da bodo lažje in
hitro prebavljiva, katere vitamine in minerale potrebuje telo, da ostaja
zdravo. Pišemo lahko tudi o tem, kako pomembna je telesna aktivnost za
ohranjanje vitalnih funkcij ipd. Vi lahko prebirate te članke, debatirate s
prijatelji o tem, da zdaj pa mislite resno. A rezultati ostajajo enaki. Nični. Ste
se kdaj vprašali, zakaj?
Podala vam bom malce
drugačen pogled na prekomerno težo. V nič vas ne bom prezačevala, zgolj
razmislite, če morda res ni tako, kot vam bom povedala. Ste pripravljeni?
Premočni ste zato, ker želite imeti težave s težo. Zato, da prikrijete dejanski
vzrok svoje potrebe po prehranjevanju. Debelost je zgolj kritje za nekaj, kar
nosite globoko v svoji podzavesti. Ko boste sprejeli to spoznanje, mu verjeli,
se boste odpovedali potrebi po hujšanju. Namesto tega, da bi silili sebe k
izgubi prekormerne teže, svojo pozornost raje preusmerite k razumevanju tega,
zakaj želite imeti težave s prekomerno težo. Louise Hay je zapisala, da
debelost v večini primerov temelji na strahu, potrebi po zaščiti pred bolečinami,
žalitvami, grajami, obrekovanju, življenjem na splošno, begu pred čustvi,
pomanjkanju varnosti, samozavračanju, iskanju izpolnitve.
Sama sicer nimam težav s
težo, vendar se mi vedno naberejo maščobne obloge okoli trebuha, ko sem
negotova, ko se soočam z novimi življenjskimi izzivi in moram zgolj zaupati
svoji presoji in višjemu vodstvu. Pred mnogimi leti sem se soočila s hudo
obliko zasvojenosti s hrano, ki je mejila na obsesijo in bolezen. Ko sem se po
pomoč obrnila na svojo osebno zdravnico, sem slišala stavek, ki me je takrat
vrgel v hud obup, a po drugi strani pripeljal do tega, da sem v sebi našla
neizmerno moč, ki mi je pomagala rešiti se te odvisnosti od hrane. Zato vas
razumem, kaj se z vami dogaja. Da večina trpi in beži v svoj svet. Zato vam
iskreno povem, da se je izgube kilogramov treba lotiti sistematično in
strokovno, ne kar tako v tri dni. Gre za resen, odgovoren in strokoven pristop,
ki ni vezan zgolj na izgubo kilogramov, ampak reševanje celotnega odnosa do
samega sebe.
Vzorci, ki nas
odvračajo od sebe
Če se vrnem k zdravnici. Dejala
mi je, da je vse v glavi. Imela je zelo prav. A tisto, kar je bilo v glavi, ni
bilo pravo, odvračalo me je od ljubezni do sebe. Iz tega začaranega kroga
bolečin in trpljenja sem želela izstopiti. Tisoč in eno knjigo sem prebrala o
prehrani, a nič ni pomagalo. Dokler nisem naletela na knjige o osebni pomoči in
ljubezni do sebe. To je bil en in edinstven recept, da sem se začela pobirati.
Ljubiti in spoštovati sebe in svoje telo sta edini poti, ki vam bosta pomagali
premagati takšno ali drugačno odvisnost. Zato se je treba poglobiti vase in
ugotoviti, od kod izvirajo ti destruktivni vzorci, ki nas odvračajo od sebe,
nam pomagajo, da se sovražimo, trpinčimo, smo nesrečni, utrujeni, bolni. V
večini primerov posamezniki vzrokov ne morejo prepoznati sami. Zato poiščite
strokovnjaka, ki vam bo pomagal ozavestiti vzroke, ki vas silijo k
prenajedanju. Ko boste ozavestili težavo in se ji začeli posvečati, se bo vaše
življenje začelo spreminjati.
Pri spreminjaju miselnih
vzorcev gre za proces. Trdovratnih vzorcev, ki ste se jih leta in leta otepali,
ne morete spremeniti čez noč. Vse zahteva določen čas. Sprememba navzven ne bo
nemudoma vidna, boste pa začeli čutiti, da se je znotraj vas nekaj spremenilo,
oživelo.
Vedno manj boste lačni in
ne boste več toliko premišljevali o hrani. Imeli boste več energije in vneme.
Telo boste začeli ljubiti in spoštovati. Poslušali ga boste, kaj vam govori,
kakšne potrebe ima. S telesom bosta postala prijatelja.
Zato je boj z debelostjo
izguba časa, denarja in energije. Diete, ko zavračate določeno hrano, ne bodo
nikoli uspešne. Ljubezen do sebe, sprejemanje sebe, zaupanje v življenje in
občutek varnosti, ker poznate moč pozitivnega razmišljanja sestavljajo
najboljšo dieto. Namesto hrani se raje odrečite negativnim mislim in se raje
osredotočite na tisto, kar želite, ne na to, česar ne želite.
Najbrž ste že vsi slišali
za zakon privlačnosti. Govori o tem, da v svoje življenje prikličete vse tisto,
o čemer razmišljate. Vesolje ne pozna besede NE. Če želite shujšati,
uporabljajte afirmacijo: Imam čudovito telo. Sem vitek/ka in zdrav/a. Počutim
se odlično, uživam v svojem telesu itd. Ne uporabljajte besed: Ne želim biti
debel/a, ne želim biti boln/a. Ker vesolje sliši zgolj debel, bolan. S temi
negativnimi afirmacijami ustvarjate le še več tistega, česar nočete. Izjava:
»Sovražim sebe in svoje telo« vas bo pripeljala do stanja, ko se boste
sovražili še bolj. Raje jo zamenjate za: »Sprejemam in ljubim sebe in svoje
telo.« S takšno naravnanostjo in ljubečo vibracijo se lahko začne proces
samozdravljenja.
Poiščite strokovno
vodstvo
Večina prekomerno težkih
ljudi ima tudi negativen odnos do vadbe. Nemalokrat se zgodi, da se ljudje ne
vključijo v vadbene programe iz sramu, da je njihovo telo neprivlačno, ali celo
iz strahu, da bo vadba za njih prenaporna in da ne bodo zmogli teh naporov.
Zato se je treba nujno vključiti v skupine pod strokovnim vodstvom ali v
programe osebnega trenerstva. Sami ne boste zmogli, ker nimate ustreznega
znanja, ne motivacije. Vadbeni proces je treba strokovno, postopno in celostno
zasnovati. Tako, da se stopnja težavnosti postopno povečuje in prilagaja potrebam
in zmožnostim posameznika.
Ko boste odpravili vzroke,
zakaj želite imeti težavo s prenajedanjem in debelostjo, se bo spremenil tudi
vaš odnos do vadbe. Telo bo imelo potrebo po aktivnosti. Vadba ne bo več
obveznost, nekaj, kar je nujno, da shujšate, ampak boste z velikim užitkom
hodili k vadbi. Zaradi nepravilne prehrane ste utrujeni, zato je že sama misel
na telovadbo trenutno boleča.
Kadar se lotim kakšne
nove stvari, ko sem šele na začetku, si zelo rada pomagam s tehniko
vizualizacije. Do potankosti si predstavljam celotno dogajanje okoli novega
projekta ali naloge, začutim, duham. V meni se sprožijo čustva, kot da sem že
dosegla želeno stanje. Uživam v teh stanjih in jih ponavljam vsakodnevno tako
dolgo, dokler jih dejansko ne dosežem. S tem v življenje prikličem vse tisto,
kar potrebujem za uresničitev načrtovanega. Meditacija je idealno pomagalo, ki
mi omogoča vizualizacijo. Najraje to počnem pred spanjem, ko sem že v postelji
in zaspim s temi občutki, in zjutraj, ko sem še v postelji, da si vizualiziram,
kako se bo odvijal dan. Ko se pojavijo prečudoviti občutki v mojem telesu, se
pretegnem in skočim iz postelje. Tako se začne moj dan.
Z omenjeno metodo lahko
vizualizirate vse tisto, kar je za vas pomembno. Enako lahko naredite z odnosom
do svojega telesa.
Kako začeti z
ljubeznijo do sebe?
VIZUALIZACIJA
Predstavljajte
si, da že imate svoje idealno telo. Predstavljajte si ga, kako je videti,
začutite ga.
Predstavljajte
si, kako uživate v izvajanju telesne vadbe, da je početje enostavno in lahkotno.
Vsak
dan se poglejte večkrat na dan v ogledalo in si povejte, da ste čudoviti, da se
imate radi, da ste enkratni.
Povejte
si, da se prehranjujete zdravo in da uživate v novih prehrambnih navadah,
Pri vizualizaciji je
izrednega pomena, da stvari občutite, da se postavite v sedanjost, ta trenutek.
Občutenje je tisto, ki vas bo pripeljalo do želenih rezultatov.
Za
obrok si vzemite čas. Vsak zalogaj temeljito prežvečite, jejte počasi. Ne
jejte, ko gledate televizijo, brskate po internetu ali prebirate časopis.
Sestavite
si jedilnik za ves teden in se ga držite do potankosti. Potrudite se, da bodo
obroki sestavljeni iz več žive in sveže hrane. Pobrskajte po mojih prejšnjih
člankih in upoštevajte napisano. Lahko pa mi tudi pišete in jedilnik sestavimo
skupaj. Z veseljem vam pomagam.
TELESNA AKTIVNOST
Vzemite
si čas za jutranjo telovadbo. 10–15 min. Naj ne bo visoko intenzivna. Najprej
se pretegnite in naredite raztezne vaje za vse telo. Osredotočite se na
dihanje. Naj bo zavestno. Bodite pozorni na vsak vdih in izdih.
Z
novo osvojenimi navadami nadaljujte vsak dan. Vsak naslednji mesec uvedite
spremembe, kajti z novim pogledom nase boste lažje zaznavali, kaj dejansko
želite in kaj potrebujete. Naj vam to postane način življenja. Naj bodo vaše
misli pozitivne in navdihujoče. Tako je lažje živeti sam s sabo in okoljem.
Jaz
to delam vsak dan, ne zgolj takrat, ko me kaj muči. Takrat, ko imam čarobne
dneve, se bolj posvečam hvaležnosti in naredim dnevni pregled, za kaj se vse
hvaležna v tem dnevu.
Hujšanje
in prenajedanje sta bila do zdaj za marsikoga način življenja. Če med dnevom
nenehno razmišljate o hrani, teži, kalorijah, dietah, mi boste morali
pritrditi.
Preobrazba telesa bo sprožila preobrazbo vašega življenja. To ne bo pomenilo, da ste končno dosegli želeno težo, tudi druga področja življenja se vam bodo začela spreminjati in urejati. Postali boste samozavestnejši, kar se vam bo poznalo tako po telesni drži kot govorici, bolj boste skrbeli zase in svoje telo, se začeli lepše oblačiti, postavljati boste začeli meje, se postavljati zase, uresničevati svoje želje in potrebe. Postali boste srečnejši in zadovoljnejši sami s sabo in vsem okoli vas. Dnevi se bodo začeli in končali z LJUBEZNIJO DO VAS SAMIH.
Matejo Palatinuš iz Celja
je huda bolezen spodbudila, da je stopila na pot notranje preobrazbe. Pri 22-tih
letih je šla njena življenjska pot strmo navzdol, ko je zaradi epileptičnih
napadov izgubila službo administratorke v podjetju, prenehala voziti avto,
živela v strahu pred prekinitvami zavesti. Po štiridesetem so se obzorja razsvetlila, saj se je zanjo po
operaciji možganskega tumorja začelo novo življenje. Danes z bogatimi
izkušnjami in pretanjenim čutom za svet energij kot terapevtka pomaga ljudem, da
postanejo energijsko pretočni, se povežejo z izvorom in razširijo zavest.
Prvi napad epilepsije je
doživela pri 22-tih letih. Spominja se, da so bili na začetku samo občasno trenutki,
ko se ni zavedala, potem pa je bilo takih trenutkov prekinjene zavesti vse več.
Počela je nekontrolirane gibe, denimo stiskanje papirja v rokah, ipd. Epileptičnih
napadov, ko jo je vrglo na tla in je imela hude krče, je imela v dvajsetih letih približno deset. Pri
23-tih letih je začela jemati polovičko tablete proti napadom, potem je
povečala na dve na dan, a kakšnega posebnega učinka ni bilo.
Uresničitev slutnje
Pri 24-tih letih je prvič
postala mamica. Spominja se, da celo nosečnost ni imela nobenih posebnih
zdravstvenih težav, morda tudi zato, ker je bila polna ljubezni, pričakovanja. Zaradi
bolezni se ji svet skrčil na dom, v glavnem je skrbela za dva otroka in
gospodinjstvo, ostalo pa je odpadlo. Prevevali so jo občutki manjvrednosti, ker
ni mogla voziti otrok naokoli, bala se je, da bi namreč doživela napad v avtu.
Začela je iskati poti iz temnega brezna bolezni in precej omejene in neobetavne prihodnosti. Naletela je na knjigo
Louis Hay Življenje je tvoje in začela mentalno ponavljati pozitivne
afirmacije. Takrat je globoko v srcu začutila, da bo enkrat zdrava, ampak šele,
ko bo stara 40 let. Bila je slutnja, ki pa se je uresničila. Za 40. rojstni dan
je dobila od prijatelja darilni bon za obisk terapevta. Ko je prišla tja, so
sedeli ljudje okrog njega in se jih pri zdravljenju sploh ni dotikal. Njej pa
so se odprli potoki solza. Danes ugotavlja, da je bilo skrito v njej veliko
bolečine, začelo se je čustveno čiščenje, ki se je nadaljevalo nato še naprej v
Krogu prijateljev Bruna Groeninga.
»Bruno mi je pomagal. Čutila
sem energijo pri naravnavanju. Nanj se nisem obračala kot na osebo. Vem, da so na
drugi strani pozitivne energije, ki nam pomagajo. Če se na pozitivno energijo obračamo in imamo
odprto srce, se nam tudi odpira v pozitivno smer. Ko pogledaš nazaj, vidiš, kako
so se ti vrata odpirala. Verjamem pa, da ne moremo skočiti čez lastno senco in
da se moramo zadovoljiti s tem, kar dobimo in se veseliti novih daril.«
V vorteksu
Prek povezave z duhovno
energijo se je začelo stanje izboljševati, ugotavlja, da je bilo 50-odstotno
boljše kot prej. Čustveno stanje se je stabiliziralo: ko se je energija v njej
spremenila, se je spremenil tudi svet zunaj nje. Pri 42 letih so ji odkrili
možganski tumor, pri 43 letih so ji ga operirali. Zanimivo je, da je že prej
opravila vse preglede, magnetno resonanco, CT, pa niso nič odkrili. Odkrili so kavernom, to je splet žil, velik
je bil 3,8 cm krat 3,2 cm. Pri petih letih je doživela prometno nezgodo in
zdravniki so domnevali, da je bil to vzrok za nastanek tumorja.
»Najprej me je bilo strah, da mi bodo vrtali v lobanjo in mi stikali po možganih. Skrbelo me je, kakšna bom potem, ali bom lahko hodila, ali bom gluha, slepa. Potem me je sin vprašal: Mami, kaj si želiš, da boš odvisna od nas, če ti ta kavernom poči? Zdravniki so me opozorili, da lahko pride do izlitja krvi v možgane, zato so priporočali, da se odstrani. V tistem trenutku sem se prepustila, naj naredijo, kar hočejo, čeprav so mi sinove besede odzvanjale v možganih,« pravi Mateja, ki se je odločila za operacijo v Erlangnu v Nemčiji. Mesec dni pred operacijo je doživela nenavaden dogodek.
»Po radiu sem poslušala zdravnika dr. Lorberja, ki me je
poslal v Nemčijo na operacijo. V tistem trenutku me je objela energija, okrog
mene se je pojavil nek snop energije. Začelo me je vrteti sredi dnevne sobe,
vsa družina je bila z menoj, sedela sem na tleh in me je vrtelo. Telo se je
dobesedno fizično vrtelo in zraven sem se smejala. Zala je rekla, nehaj se
smejati, a se ne moreš nehati. Meni je bilo tako lepo. Nekaj tako strašno
lepega me je objelo. Kot bi bila v
vorteksu. Od takrat sem izgubila ves strah pred vsem, tudi pred smrtjo. Ker
vem, da je življenje igra.«
Operacija in okrevanje
29. septembra leta 2009
je bila operirana. Operacija je bila uspešna, po njej je sicer imela še nekaj
časa glavobole, ampak ti so sčasoma izzveneli in vrnila se je nazaj v normalno življenje.
Štiri mesece po operaciji je bila neka soseda na obisku in predlagala ji je, da gre na masažo k sinovi ženi. »Med masažo sem čutila vročo energijo po
hrbtenici skozi glavo. Takrat sem začutila, kako lahko ženska na lep način
pomaga ljudem. Zaželela sem si, da bi tudi jaz masirala.« In tudi to se je zelo
kmalu uresničilo. Svetovalka na zavodu za zaposlovanje ji je svetovala, naj
opravi tečaj za masažo. Začela je masirati, se razvijati kot terapevtka. Med
masažo je odkrila, da deluje njena energija tudi brez dotika. Tako je počasi razvila
svojo energijsko terapijo, pri kateri v popolni
navzočnosti preko nadzavesti deluje na obiskovalčevo energijsko telo. Spodbuja
energijske centre vse od korenske in spolne čakre do temenske čakre, da se energija dvigne po hrbtenici navzgor.
Tako vzpodbudi kroženje kozmične in zemeljske energije, ki vzpostavljata
harmonično delovanje telesa, uma in duha.
Povezave med ljudmi
Mateja ugotavlja, da vsi
ljudje energijsko vplivamo drug na drugega. Eni ljudje izčrpavajo, drugi dajejo. Ljudi spodbuja, da se družijo s
pozitivnimi ljudmi, da delajo pozitivne stvari in da se povežejo z izvorom, saj
le tako lahko drugim dajejo, ne pa jemljejo. Vodi posebno vadbo, ki jo je
poimenovala Gibanje v zavesti, pri kateri ljudi uči, kako lahko začutijo svojo notranjost, telo in
kako se povežejo z izvorom. »Težava je v
tem, da smo preveč v umu. Um pa je povezan z vsemi zunanjimi stvarmi. Kamor
daješ pozornost, tja daješ energijo. Če si
vedno zunaj sebe, ne moreš dajati energijo sebi in nisi povezan z
izvorom. Zelo pomembna je navzoča pozornost. Ko si navzoč v sebi, takrat si
povezan z izvorom. Ko usmerjamo pozornost vase, si dajemo energijo in smo
povezani z lastnim izvorom. Ko smo povezani z izvorom, sprejemamo energijo in
nimamo potrebo jemati energije od drugih. Če jemljemo drugemu energijo, ga
izčrpavamo, če pa jemljemo od izvora, je
ta neizčrpen,« pojasnjuje.
Mateja meni, da se je treba bolj opreti na lastne občutke, saj nas ti peljejo v želeno smer. Svetuje, da gremo namesto racionalnega razmišljanja bolj v srce. In zaupamo vase. »Če deluješ pozitivno in imaš vzpostavljen pretok energije, moraš samo še zaupati. Potem nas vodi nadzavest, drugače pa nas vodi podzavest. S terapijo pomagam ljudem, da so bolj pretočni, da se jim širi zavest in da pridejo v stik z nadzavestjo. Veseli me, ko vidim, da se skozi čas spreminjajo,« sklene.
Za hrano kot preventivo ali podporo pri sladkorni bolezni
tipa II in času hujšanja priporočam, da se kuha doma. Tako točno vemo, kaj je v
obroku in uporabljamo le osnovne in kakovostne surovine. Temu lahko pravimo
tudi najpreprostejše kurjenje maščob.
Zakaj kuhanje doma?
Včasih smo večino obrokov
zaužili doma, danes pa žal to postaja redkost in v praksi ugotavljamo, da se doma
kuha večinoma le za vikend. Hrano v restavracijah tudi bolj ali manj zavedno
povezujemo s tem, da je okusna. Vzrok za to je, da vsebuje preveč energije, a
premalo hranljivih sestavin (ima visoko energijsko, a nizko hranilno gostoto).
Prevelik energijski vnos vpliva na neravnovesje krvnih parametrov (krvni
sladkor, lipidi, tlak) in s tem dodatne kilograme, ki se kopičijo, pa se morda
sprašujemo, zakaj neki do tega prihaja, četudi ne jemo količinsko veliko.
Predjedi
Juhe, omake in enolončnice so
v gostilnah pripravljene z dodatkom natrijevega glutamata (ojačevalec okusa, ki
lahko negativno vpliva na izločanje inzulina, lahko povzroči motnje pozornosti,
pri posameznikih pa povzroča sindrom kitajske kuhinje, ki se kaže s slabim
počutjem).
Pri zgoščevanju juh se
uporablja visoko predelan koruzni ali krompirjev škrob, ki imata oba visok
glikemični indeks. Z enakim namenom uporabljajo tudi belo moko. Prežganje lahko
povzroča težave pri osebah z občutljivo prebavo.
V juhe je pogosto dodana nekakovostna
maščoba (npr. rafinirano rastlinsko olje v kostno juho za lepši lesk), soljene
so z rafinirano soljo. Količina soli v vseh jedeh je previsoka. Meso, iz katere
je juha pripravljena, pa je lahko vprašljivega porekla.
Porcija goveje juhe z rezanci
ali žličniki lahko v času hujšanja obsega tudi več kot polovico energijske
vrednosti kosila, pa po njej ravno nimamo občutka sitosti.
Hladne predjedi so pogosto energijsko
gledano primerljive s celim kosilom.
Glavne jedi
Solate, ki jih naročimo kot
glavno jed (npr. Cezarjeva solata z ocvrtim piščancem, solata s tuno, šunko …),
vsebujejo kalorične prelive, s katerimi solata preseže energijsko vrednost
kosila (npr. ribe z blitvo in krompirjem). Prelivi so po navadi na osnovi
rafiniranega olja, majoneze, kisle smetane. Tudi dodatki (npr. ocvrt piščanec,
kruhove kocke) so po sestavi slabi.
Pri tem bi rada poudarila, da
solata s piščancem z žara ali pa s tuno (govorimo o solati brez preliva) ni
primerna kot samostojno kosilo, saj vsebuje premalo energije oz. kalorij. Po
takem kosilu nam bo hitro padla raven energije in pogosto opažam, da v teh
primerih ljudje čez dan posegajo po sladkih prigrizkih ali pa energijski primanjkljaj
nadoknadijo zvečer. Pretiravanje s količino zaužite hrane zvečer pa je
problematično, saj tako svojemu telesu onemogočimo učinkovito obnovo čez noč.
Energijo, ki bi jo sicer namenilo regeneraciji, nameni prebavi, zjutraj pa se
zbudimo nenaspani in brez energije.
Če izberete poleg pustega
zrezka ali ribe za prilogo zelenjavo, je to lahko odlična večerja, a raje izberite
kuhano in ne pečeno zelenjavo. Pečena zelenjava je pogosto pripravljena na
precej več maščobe, kot bi jo uporabili pri domači pripravi. Težava ni toliko
količina maščobe, kot njena kakovost.
Pri glavnih jedeh je za boljši
okus pogosto dodana prevelika količina nekakovostne maščobe, zlasti v rižote,
omake testenine in njoke. Ste se že kdaj vprašali, zakaj so prej naštete jedi v
gostilni tako okusne? Skrivnost je tudi velika količina maščobe. Maščoba da
jedem okus in poskrbi za kremasto in polno teksturo, poleg teka pa so lahko v takih
jedeh dodani začimbni ekstrakti z ojačevalci okusa, ki poskrbijo za vsem všečen
okus.
Gratinirane jedi vsebujejo
nepredstavljive količine maščob, po katerih boste utrujeni in neproduktivni,
vaša prebava pa bo obtežena.
Porcije glavnih jedi so večinoma
prevelike ter neuravnotežene. Dober primer je pica, s katero lahko hitro
pokrijemo več kot tri četrtine dnevnih energijskih potreb. Pico lahko vsaj malo
uravnotežimo tako, da pojemo največ polovično porcijo (za hujšanje so količine še
manjše), poleg tega pa pojemo solato iz solatnega bara (tako s čim več vlaknin
in vitaminov, npr. rdeče in belo zelje, ali kuhan brokoli). Poleg pice spijemo
limonado. Solato dobro okisamo z jabolčnim (ne balzamičnim) kisom, kar nam malo
olajša prebavo. Zelo dobro je, če naročimo pico iz polnozrnate moke in z manj
sira. Če imajo na izbiro pico s pirinim testom, se pozanimajte, ali to pomeni
iz polnozrnate moke ali le iz pirine bele moke. Izogibajmo se pici s šunko ali
drugimi predelanimi mesninami. Za najboljšo izbiro mesne pice predlagam dodatek
pršuta, ki ne vsebuje aditivov. Boljša izbira od pice s šunko je tudi
zelenjavna, z morskimi sadeži ali tuno.
V azijske in eksotične jedi, zlasti
omake (npr. sladkor kisla omaka), je pogosto dodan bel sladkor, enako tudi v
vse bolj priljubljen suši.
Za cvrtje v gostilnah uporabljajo
rafinirano maščobo. Menjanje olja v cvrtnikih se izvaja redkeje, kot bi bilo treba,
kar povzroči nastajanje akrilamida, ki je verjetno kancerogen za človeka (po
klasifikaciji IARC – International Agency for Research on Cancer). Ocvrto hrano
svojim stranikam zaradi res slabega vpliva na zdravje odsvetujemo.
Če imate željo po paniranem
zrezku, ga pripravite doma iz kakovostnih surovin: drobtine (po možnosti
polnozrnate), domača jajca, polnozrnata moka, nerafinirana sol. Če se le da, uporabljajte
meso kontroliranega porekla oz. od kmeta. Panirano meso premažite z maščobo in
pecite v pečici do zlatorjave barve. Tako meso bo prijetno hrustljavo, a manj
mastno v primerjavi s tistim, pripravljenim v ocvrtniku.
Posladki
V sladicah uporabljajo rafiniran
sladkor in umetna sladila, ki povzročajo motnje pozornosti in slabo
koncentracijo. Bela moka, visoko predelani mlečni izdelki, jajca v prahu,
hidrogenirana maščoba, stabilizatorji, arome in aditivi slabo vplivajo na
zdravje. Po energijsko prebogatem obroku je sladica še kaplja čez rob, ki vodi
v večje tveganje za razvoj srčnožilnih bolezni in debelost. Previsok vnos
rafiniranega sladkorja in maščobe je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na razvoj
sladkorne bolezni tipa II in drugih srčnožilnih bolezni.
Za konec povzemimo, zakaj je
kuhanje hrane doma enostaven način za kurjenje maščob:
Hrana v restavracijah in vnaprej
pripravljena hrana je revna z vlakninami, minerali in vitamini.
Porcije zelenjave so majhne,
pogosto so jim dodani kalorični prelivi ali omake.
Porcije prilog ali mesa so
prevelike in neuravnotežene (preveč je nekakovostne maščobe, dodatkov, bele
moke …).
Za čas hujšanja je primerna
količina kosila v restavraciji okvirno tretjina glavne jedi, ki ji dodate
dvojno porcijo zelenjave. Pomembno je tudi, kaj naročimo. Izogibajmo se
gratiniranih in kompleksnih jedi, raje izberimo enostavne (npr. riba/meso/sir
na žaru, krompir v kosih/kuhan riž/fižol)
Če hrano redno uživate v gostilni
so lahko »skrite sestavine« vzrok, da pridobivate težo.
Če želite svojemu telesu dati kar najboljše gorivo (in radi pojeste večje porcije hrane), toplo priporočam domačo pripravo obrokov. To pa pomeni, da boste kuhanju namenili ogromno časa, saj so naj okusnejše prav hitro in preprosto pripravljene jedi, ki si jih lahko skuhate tudi za dan ali dva vnaprej. Ključno je, da vanje vključite čim več zelenjave.
Primer jedilnika
Zajtrk: Slani kosmiči z
jajcem
Potrebujemo:
5 jušnih žlic ovsenih
kosmičev,
2 ekološki jajci,
žlička masla,
ščep nerafinirane soli,
zelenjava, ki jo imate pri
roki, npr. brokoli, por.
Priprava: Zvečer namočite ovsene kosmiče v vodi, zjutraj sperite z vodo, dodajte narezan brokoli in kuhajte v vodi okvirno 5 minut brez mešanja, da se kosmiči ne primejo na dno posode.
Dobljeno »rižoto« zlijete v
skledico za kosmiče in dodate 2 jajci, pečeni na žlički masla. Po želji jajca
specite na poru.
Bonus nasvet: Iz enakih sestavin lahko pripravite okusno omleto, za katero le zmešajte vse sestavine skupaj in počasi specite na malo masla, lahko tudi že večer prej.
Malici:
1 banana in lonček kefirja s cimetom,
1 žlica arašidovega masla in 3
korenčki (res odlična kombinacija).
Kosilo: »Pečen fižol«
in posladek
Potrebujemo:
200 g fižola ali čičerike po
osebi,
po 1 čebula, česen, por
(količine prilagajajte okusu),
žlička masla,
začimba sladka in dimljena
paprika, poper, čili, če imate radi pikantno, nerafinirana sol,
cca 50 g feta sira po osebi.
Posladek: 1 piškot po izbiri
Priprava:
Na žlički masla prepražite čebulo, por in česen,
dodajte fižol in začimbe. Lahko dodate žlico paradižnikove mezge, ni pa nujno.
Vse skupaj zapecite in postrezite. Zraven se prilega zeljnata solata s feta
sirom in jabolčnim kisom.
Bonus nasvet: Bolje kot fižol iz konzerve je, če ga skuhate sami. Pred tem ga obvezno namakajte čez noč in dobro sperite. Kuhanega si razporedite v manjše posodice, da ga imate priročno pripravljenega za naslednje obroke.
Bonus nasvet: Posladkom se ne izogibajte, ampak jih načrtujte vnaprej.
Večerja: Tofu s pirejem
Potrebujemo:
150 g tofuja,
čebula,
žlička masla,
poper, majaron, nerafinirana sol,
cvetača,
muškatni orešček.
Priprava:
Cvetačo skuhajte s strokom česna do mehkega v malo vode s ščepcem soli. Na hitro popecite čebulo, koščke tofuja in začinite po okusu. Pazite, da jih ne prepečete. Cvetačo spasirajte s paličnim mešalnikom v gost pire. Začinite z muškatnim oreščkom. Na krožnik razporedite pire in koščke tofuja. Če vam uspe, zraven pojejte še veliko skledo motovilca ali druge solate.
»Žensko zdravje in
lepota sta odraz pravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem. Če te žleze
delujejo pravilno, ženske brez težav opravljajo svoje delo in dolgo v starost
ohranjajo mladosten videz in vitalnost,« pravi raziskovalka, predavateljica in pisateljica
Maria Ana Kolman. Na svojih potovanjih po Sibiriji že vrsto let zbira znanja
ljudske medicine oziroma fitomedicine, ki je v Rusiji uradna medicina. Znanja o
moči in pomenu rastlin in učinkovitosti ljudskih zdravilnih tehnik predaja v
svojih člankih in na predavanjih, letos pa pripravlja tudi izid 3. knjige iz
cikla Drevesa – miti, legende, zdravilnost, v katerih želi starodavna znanja o
zdravilnem delovanju dreves iztrgati pozabi.
Nekateri ljudje so
videti stari pri 40 letih, drugi pa mladostni še pri 60 letih. Kaj igra ključno
vlogo pri tem in, če odmislimo gene, kaj lahko storimo sami, da čim dlje
ostanemo mladostni?
Staranje je proces, ki se odvija z različno hitrostjo. Vrsta
strokovnjakov se ukvarja z vprašanjem, kako upočasniti procese staranja in
posledično podaljšati življenje.
Proces staranja se prične, ko v telesu več celic umre kot se
jih rodi, običajno je to pri štiridesetih letih: pojavijo se gube, koža ni več
prožna, presnova se upočasni, mišična masa se zmanjša, poveča se maščobna masa,
pogostejše je depresivno razpoloženje in pogosto se pojavijo različne bolezni. Ruski
akademik, fizik, matematik, kemik, biolog in filozof Boris Vasiljevič Balotov
je razvil posebno metodo, s katero je lahko določil število starih celic v organizmu.
Ugotovil je, da je število starih celici pri enoletnem otroku 1-odstotno, pri
10-letnem otroku od 7- do 10-odstotno, pri 50-letnikih pa od 40- do 50-odstotno.
Izdelal je svoj sistem pomlajevanja in ozdravitve organizma, ki temelji na
prepričanju, da lahko z vplivom na pospešeno presnovo določenih snovi v
organizmu dosežemo zamenjavo starih celic z novimi, kar ima za posledico
biološko mladost, zamenjava bolnih celic z zdravimi pa ozdravitev. Balotov
poudarja, da je osnova zdravja in dolgega življenja povečanje števila mladih
celic. Kot najenostavnejši in najhitrejši način za to akademik Balotov svetuje
metodo pospešene zamenjave starih celic z mladimi prek vpliva na delovanje
fermentov v želodcu:
30 minut po jedi, ki se je medtem že deloma prebavila, damo
na konec jezika 1 gram kuhinjske soli, sesamo in slano slino pogoltnemo!
Sibirija – Podgornaje
Nam lahko razkrijete,
kako sami ohranjate dobro počutje in vitalnost?
Zjutraj, ko se zbudim, v mislih zmolim svojo molitev. Gre za
eno najstarejših keltskih molitev, ki se imenuje Prsni oklep Svetega Patricka, nekateri zapisi pa jo navajajo pod
imenom Srnin krik:
Danes vstajam s pomočjo nebeških sil: svetlobe sonca, sija lune, žara ognja, hitrosti strele,okretnosti vetra, globine morja, stanovitnosti zemlje, trdnosti skale.
Tako v svoje energijsko polje prikličem moč vseh naravnih
elementov, kar mi daje moč. Po tem grem s svojim psom Arkom na dolg sprehod po
gozdovih, ob reki, čez travnike … To je čas, ko me tako rekoč ni. Na tem
sprehodu si »sestavim« dan, obveznosti, dobim ideje za svoje projekte, se
nadiham fitoncidov in se seveda še okopam v Kokri ali Bistrici, s čimer
ohranjam visoko raven odpornosti.
Bi lahko predstavili
kakšno dihalno ali fizično vajo, s katero upočasnjujemo proces staranja?
Tibetanske vaje so verjetno najboljši način za ohranjanje
dobre psihofizične kondicije, še zlasti če jih izvajamo s pozornostjo na
pravilno dihanje. Procese staranja uspešno upočasnimo tudi z rednim fizičnim
delom, mrzlo kopeljo ali prho vsaj enkrat dnevno, predvsem pa z ustrezno
prehrano oz. jedilnikom, na katerem morajo biti poleg kakovostne naravne hrane
tudi izvirska voda, zrak in svetloba, pozitivne misli in čustva, cilji in volja
ter najpomembnejše: radost in ljubezen.
Kopanje v zamrznjeni Čaji – sibirsko zdravje.
Z leti človek
progresivno izgublja vodo v organizmu, ta se suši. V času menopavze postanejo
simptomi suhosti organizma bolj izraziti, valunge, suha nožnica ipd. Imate
kakšen recept, kaj storiti, da omilimo te simptome?
Ženskam v menopavzi zdravniki običajno predpisujejo
hormonske tablete po enačbi »preveč estrogena in premalo progesterona = dodajmo
progesteron«. Telo ne deluje po matematični logiki ali kot bančni račun.
Hormonsko neravnovesje je prvi znak povečanja adrenalina in kortizola, ki sta
tudi stresna hormona in zavirata biokemijske procese, ki regulirajo spolne
hormone. Zelo pomembno je, da ženske po 50. letu starosti ne razmišljajo o tem,
da se starajo in da prihajajo v strašljivo obdobje menopavze, ko je pričakovati
same težave. V evoluciji ženske je to obdobje, ko je razbremenjena vrste skrbi
in obveznosti, kar ji daje možnost, da morda celo sebe postavi na prvo mesto v
življenju. Pomembno je, da ohranja hormonsko ravnovesje in radost do življenja.
Kako lahko ženska
doseže hormonsko ravnovesje?
Žensko zdravje in lepota sta odraz pravilnega delovanja žlez
z notranjim izločanjem. Če te žleze delujejo pravilno, ženske brez težav
opravljajo svoje delo in dolgo v starost ohranjajo mladosten videz in vitalnost.
Altaj ob reki Portuldak.
Ste tudi poznavalka
sibirske fitomedicine. Lahko izpostavite kakšno rastlino, zelišče, pripravek,
ki še posebej deluje blagodejno na počutje žensk?
Znanstveno dokazano je, da ima delovanje žlez z notranjim
izločanjem učinek na naše počutje, razpoloženje, vedénje in tudi na naš značaj.
Učinek je seveda lahko tudi obraten, saj je znano, da so veseli in srečni
ljudje tudi zdravi. Naše misli in čustva so zato pomemben dejavnik našega
zdravja. Pa vendarle ne moremo biti vedno dobre volje in polni energije. Zaradi
velike nevarnosti, da prav v takih trenutkih, ko telo nima dovolj moči, da bi
samodejno vzpostavilo homeostazo, pride do pojava raznih bolezni, se je treba
zateči po pomoč k tistim naravnim proizvodom, ki »tarčno« delujejo na določene
žleze z notranjim izločanjem. Takšna naravna sredstva so t. i. adaptogeni, kot
je na primer elevterokok ali hudičev grm, ki hitro vzpostavi stanje homeostaze,
saj telesu pomaga pri prilagajanju na novo nastale okoliščine tako, da
biokemijske reakcije v organizmu (metabolizem, delovanje hormonov in encimov,
celično dihanje) preidejo v meje normale. Adaptogeni delujejo kot
imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za substance, ki so sposobne
preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov v
tkivih. Poleg adaptogenov je v sibirski medicini za žensko dobro počutje nadvse
cenjena kamilica, pa tudi šentjanževka – na Hrvaškem jo imenujejo gospina trava,
kar daje slutiti, da je to ženska rastlina. Skodelica šentjanževega čaja z
medom je tudi odličen naraven antidepresiv.
Pomembno vlogo za
zdravje ima tudi voda. Lahko poveste kaj več o tehniki informiranja vode s kodo
mladosti?
Tehnike informiranja vode s kodo mladosti sem se naučila pri
svoji učiteljici in prijateljici dr. Valentini Ramiro iz Novosibirska. Gre za
to, da voda sprejema, hrani in oddaja informacije. Če zvečer na našo sliko iz
otroštva položimo vrč ali kozarec z vodo in to zjutraj spijemo, bo vsaka naša
celica dobila informacijo o svojem stanju iz časa fotografije in se s tem
pomladila.
Kaj priporočate
ženskam za ohranjanje lepih las in kože?
Zelo preprost star slovanski recept: zvečer v kozarec vode
namočimo eno žlico surove prosene kaše (zmlete ali v kroglicah) in zjutraj to
popijemo oz. kašo pojemo. S tem bomo dobili veliko E vitamina in
mikroelementov, ki bodo blagodejno delovali na naše zdravje: rezultat bodo
močni in sijoči lasje, lepa koža in nohti ter urejena prebava.
Kaj svetujete ženskam,
če so izčrpane in so izpraznile svoj energijski rezervoar … Kako se lahko
najhitreje napolnijo z energijo?
Predvsem naj si vzamejo čas, ki mu jaz pravim – čas, ko me
ni! To je zelo pomembno – lahko je le 15 minut, vendar naj bo to vsak dan.
Najhitrejši način za t. i. revitalizacijo je preprosta tehnika sproščanja in
energijskega polnjenja ob kakšnem drevesu, zlasti primerna so jelka, breza, bor
… Če te možnosti nimamo, pomaga tudi nekaj minut sprostitve, tako da si oči
pokrijemo z dlanmi, po tem pa nekajkrat pogledamo proti stropu (pri čemer naj
bo glava pri miru, navzgor obračamo le oči). S to tehniko dosežemo dvoje:
sprostitev in koncentracijo.
Odlična je tudi tehnika za energijsko čiščenje, kar deluje
blagodejno in omogoči telesu, da se ponovno energijsko napolni: v volnene
nogavice nasujemo nekaj grobe morske soli, obujemo in hodimo pol ure po
stanovanju.
Ste tudi poznavalka
ljudskega izročila. Za katero vedenje naših prababic, babic bi bilo pomembno,
da bi se ohranilo za njihove vnukinje, pravnukinje …
Znanja o zdravilnem delovanju rastlin so večinoma
pozabljena, čeprav so naši predniki znali uporabljati rastline za t. i.
celostno zdravljenje, torej »popravljanje telesa, krepitev duha in tolažbo
duše«. Znanja o zdravilnosti dreves, ki so se ohranila v mitih, legendah in
ljudskem zdravilstvu sem zato vključila tudi v knjige Drevesa – miti, legende,
zdravilnost. Naši predniki so zdravilnost in moč dreves poznali, mi pa komajda
še ločimo drevesne vrste.
Pomembno je tudi, da se ohranijo znanja o zdravilnem
delovanju vodnih izvirov, saj je o tem le malo zapisov, ustno izročilo pa tone
v pozabo. Od znanj, ki bi se po ženski liniji morala prenašati iz roda v rod,
pa na prvo mesto postavljam pripravo domačega kvasa in peko kruha.
Naše babice so namreč vedele, da hiša postane dom šele takrat, ko v njej zadiši po domačem kruhu.
Aromaterapijo bi lahko opisali kot način sproščanja in
zdravljenja z eteričnimi olji in z rastlinskimi izvlečki, ki imajo ugoden vpliv
na počutje. Mnoga eterična olja zaradi svoji vsebnosti kemijskih spojin namreč
delujejo protidepresivno, pomirjujoče ter celo protivnetno, protimikrobno in
protibolečinsko.
Aromaterapija torej pomeni, da se za namene izboljšanja
počutja in zdravja uporablja eterična olja, vse skupaj pa se lahko spremeni v prav
poseben ritual. Bistvo je zdravilno delovanje eteričnih olj in sprostitev. Tak
način zdravljenja in sproščanja so uporabljali že dolgo, dolgo nazaj v obdobju
starih civilizacij. Že več kot 2000 let nazaj je aromaterapijo svetoval celo
slavni Hipokrat. Dišeče rastline so uporabljali tako pri zdravljenju fizičnih
kot psihičnih težav. Prvi začetki moderne aromaterapije pa segajo v 20.
stoletje prejšnjega stoletja, od takrat dalje pa se je ta čudovita veda vse
bolj razvijala.
Eterična olja na nas ne delujejo blagodejno le na duševni
ravni, temveč krepijo tudi imunski sistem. Aromaterapija ima tako dvojni
pozitivni učinek. Opravljenih je bilo kar nekaj raziskav, ki so potrdile, da
aromaterapija sodi med najučinkovitejše terapije za odpravljanje stresa, prav
tako pa zmanjša odziv simpatičnega živčnega sistema ter koncentracijo stresnega
hormona kortizola.
Kako začeti z aromaterapijo doma?
Aromaterapija se lahko izvaja na različne načine. Lahko se
uporablja kot masažo, kopeli, obkladke ali kot inhalacijo. Začnite s preprostim
in enostavnim načinom; neke vrste aromaterapija je lahko že vonjanje vročega
kamiličnega čaja. Eterična olja lahko uporabljate tudi na druge različne
načine.
Izparilniki
Izparilniki so svečniki, ki imajo na vrhu prostor, kamor
lahko kanete vodo in nekj kapljic eteričnega olja. Goreča svečka bo ustvarila
prav posebno vzdušje, vonjave, ki se bodo razširile zaradi eteričnega olja, pa
bodo dom očistile negativnih energij in ga napolnile s prijetnimi dišavami, kar
bo na vas in vaše počutje zagotovo ugodno vplivalo.
Kopalnica
Večerno umivanje, prhanje in kopanje lahko spremenite v
sproščujoč ritual. Med prho nekaj kapljic kanite na dno kadi in se prepustite
aromam. Eterično olje lahko dodate tudi v kopel.
Masaža
Tudi pri masaži lahko uporabljate eterično olje in sicer
tako, da nekaj kapljic kanete masažnemu olju.
Katero eterično olje izbrati?
Vsa eterična olja bodo imela ugodne zdravilne učinke tako na
um, kot na telo.
Protidepresivno delujejo eterična olja sivke, bazilike, muškatne kadulje, nerolija, grenivke, bergamotke, pomaranče, mandarine ter majarona.
Antibakterijsko delujejo eterična olja limete, cimeta, rožmarina in čajevca.
Protivirusno delujejo eterična olja čajevca, ingverja, limonine trave, sandalovine ter timijana.
Protivnetno delujejo eterična olja cimeta, žajblja, lovorjevega lista, evkaliptusa, nageljnovih žbic in črne kumine.
Protibolečinsko delujejo eterična olja sivke, rožmarina, rdečega bora, navadnega brina ter evkaliptusa.
Spanec izboljšujejo eterična olja majarona, muškatnega oreščka, rimske kamilice, melise, bergamotke, muškatne kadulje in baldrijana.
Pri uporabi eteričnih olj je treba biti pazljiv, saj so le-ta močno koncentrirana. Zaradi svoje strupene narave je aromaterapijo z eteričnimi olji za terapevtske namene bolje uporabljati pod nadzorom aromaterapevtov. Tudi pri stiku s kožo previdnost ni odveč. Eteričnih olj nikoli ne nanašamo direktno na kožo. Pri nakupu eteričnega olja bodite pozorni predvsem na to, da kupite 100 % naravno eterično olje iz naravne pridelave.
Debelost med mladostniki je epidemija sodobnega časa. Za debelost lahko zagotovo rečemo, da je postala globalni problem. Debeli mladostniki so pogosto žrtve sodobnega načina življenja. Zato je nujno takoj ukrepati.
Vzroki za debelost so navadno kompleksni in redko
obstaja le en vzrok. To so bolezni, ki smo jih do zdaj praviloma srečevali le
pri odraslih ljudeh. Športna aktivnost je temeljni kamen preventive pri izgubi
telesne teže. Najpogosteje se priporočajo vsakodnevna vadba za izboljšanje
telesne drže, aerobna vadba, vodne aktivnosti in skupinska vadba. Za večino
pretežkih mladostnikov diete niso potrebne in jih zato zdravniki ne
priporočajo. Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi,
uravnoteženo prehrano. Ustvariti je treba dolgoročno negativno energetsko
bilanco. Za reševanje debelosti pri mladostnikih ni dovolj zgolj razumevanje
problema, temveč tudi razumevanje mladostnika. Treba jim je približati zdrav
življenjski slog.
Odrasli debelost
prinesejo iz otroštva
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health
Organization ‒ WHO) opozarja, da debelost je in bo eden največjih izzivov
zdravstva 21. stoletja. Naraščanje debelosti otrok in mladine je izrazito
predvsem v državah razvitega Zahoda. V zadnjih dvajsetih letih se je izjemno
povečal delež tako prekomerno težkih kot tudi debelih mladostnikov v Sloveniji.
Znano je dejstvo, da je debelost sovražnik zdravja in
da ima številne negativne posledice. Da bi lahko preprečili posledice, moramo
najprej poznati vzroke za razvoj debelosti. Glavni vzrok je zagotovo neustrezen
življenjski slog, kamor sodita predvsem čezmerno uživanje hrane in nezadostno
gibanje.
Zelo pogost pojav je, da odrasli svojo debelost
prinesejo iz otroštva. Krivcev za to je več. Na prvem mestu je zagotovo
družina, ki je najpomembnejši dejavnik otrokovega razvoja. Starši bi morali
poskrbeti za primerno prehrano in telesno aktivnost svojega otroka.
Kompleksen problem
Če želimo, da bo manj mladine s prekomerno težo, se
moramo reševanja problema lotiti celostno in resno. Predvsem mora biti postopek
izgube kilogramov zdrav. To dosežemo s postopno spremembo življenjskega sloga.
Če zagotovimo mladostniku ustrezen način prehranjevanja, ki bo usklajen s
telesno dejavnostjo, bo to pravi način.
Programi izgube odvečne telesne teže pri mladini imajo
svoje posebnosti. Predvsem je treba poskrbeti za ustrezno motivacijo
mladostnika. Pogosto se dogaja, da oseba želi izgubljati telesno težo zgolj z
dieto, ne tudi s telesno aktivnostjo. Vadbo je treba prilagajati sodobnim
potrebam in željam mladostnikov. Mladi preživijo čedalje več časa pred
televizijskimi zasloni, predvsem pred računalnikom.
Za debele mladostnike bi pogosto lahko rekli, da so
žrtve sodobnega načina življenja. V otroštvu jih morda starši niso ustrezno
usmerjali, jim dajali pravilnih smernic ali vzora glede zdravega načina
življenja. Zato bi za debelost v otroštvu lahko bila odgovorna družina. Ko
pridejo v obdobje adolescence, začnejo razmišljati samostojno, pomembnejšo
vlogo prevzamejo vrstniki, okolje ter družba in ne več družina. Problem je zelo
kompleksen. Potrošniški način življenja je pogosto vcepljen v naše glave, za
opravljanje vsakodnevnih obveznosti je treba vse več sedeti. Tudi preživljanje
prostega časa postaja podrejeno poplavi zabavne elektronike in je zato čedalje
bolj sedeče. Ker mladostniki nimajo ustreznih znanj, kako se spopadati s
problemom debelosti, pogosto posegajo po metodah, pripomočkih in preparatih, ki
navadno niso uspešni in celo zdravju škodljivi.
Debelost ni samo problem posameznika, je problem
celotne populacije in ga je treba tako tudi obravnavati. Učinkovito
preprečevanje in zdravljenje zahtevata integriran pristop v vseh delih družbe.
Je kronična bolezen, ki zahteva dolgoročne strategije reševanja in
preprečevanja. Pojavlja se med vsemi starostnimi skupinami. Učinkovito
preprečevanje debelosti v zrelosti zahteva resen pristop že v otroštvu.
Kje so vzroki
povečane stopnje debelih mladostnikov?
Vsakoletna raziskava centra za diagnostiko telesnega
in gibalnega razvoja Fakultete za šport je pokazala, da so se motorične
sposobnosti dijakov in dijakinj v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovile.
Otroci s svojo prekomerno težo in debelostjo ogrožajo
svoje zdravje in si ustvarjajo podlago za večjo bolehnost ali celo umrljivost v
odraslosti.
Na prvem mestu je obilje hrane, ki jo zlahka kupimo,
hitro pripravimo in se prekomerno najemo. Pogosto ni časa za pripravo
kakovostne hrane ali, bolje rečeno, si ga ne vzamemo. Po dolgem dnevu v službi
ali šoli so vsi lačni in družinski člani so pogosto preutrujeni, da bi bodisi
pripravili bodisi počakali, da bodo pojedli zdrav obrok. Posledica tega je, da
družine pogosto posegajo po hrani, ki ima malo hranilnih snovi in veliko maščob.
Pretirano uživanje sladkih pijač in pijač, polnih s
kalorijami, prispeva k temu, da se mladostniki redijo. Mladostniki popijejo več
kole in podobnih pijač z dodanimi mehurčki, s katero nadomeščajo bolj zdrave
pijače, kot so voda, sadni sokovi in mleko. Pitje nezdravih pijač gre tudi
skupaj z visoko kaloričnimi prigrizki in hrano z visoko vsebnostjo maščob.
Količina dnevnih obrokov je vsekakor pomembna, toda
tudi raznovrstnost izbrane hrane je zelo pomemben dejavnik.
Velik problem je premajhno število dnevnih obrokov.
Prehranjevalni vzorec mnogih debelih in prekomerno težkih posameznikov je
pogosto oblikovan tako, da izpuščajo jutranje obroke. Začnejo z redilnim
obrokom okoli poldneva. Na ta način dobijo v manj obrokih več energije. Prav
tako imajo pogosto nasitne obroke za večerjo. S tem si oblikujejo svojske
načine prehranjevanja, ki pripomorejo k debelosti.
Velike količine energije so lahko zaužite s prigrizki,
ki so nam pogosto na voljo zunaj časa obrokov. To so po navadi čipsi, piškoti,
sladice in druga nezdrava hrana.
Ko se otroci dojijo pri materi, se zdi, da imajo
prirojen občutek za to, koliko hrane potrebujejo. Toda ta občutek se očitno
izgubi med rastjo otrok in seveda tudi zaradi pritiskov staršev, ki jim
vcepljajo svoje prehranjevalne navade.
Velikokrat je razlog za prenajedanje povezan z
negativnimi občutki. Uporaba hrane zato, da bi potolažil žalost, lahko postavi
občutke med hrano in občutki, ki nimajo nobene povezave z lakoto.
Posledice debelosti
pri mladostnikih
Debelost za seboj potegne tudi mnoge psihosocialne
dejavnike. Prekomerno težki mladostniki pogosto razvijejo slabo samopodobo. To
je posledica neustrezne telesne teže, ki se kaže v zunanjem videzu. Zaradi tega
so pogosto podvrženi opazkam in opravljanju vrstnikov. Hkrati njihova postava
tudi odstopa od lepotnih idealov, ki nam jih okolica neprestano vsiljuje.
Družbeno zavračanje zaradi videza oziroma zaradi teže
pride zlasti do izraza med mladostniki. Gibanje pomaga, vendar se prekomerno
težki mladostniki neradi gibljejo, saj pri tem pogosto ne morejo dohajati
vrstnikov. Dogaja se tudi, da jim je nerodno nositi kratke hlače ali se
preoblačiti pred drugimi. Mladostniki s prekomerno težo so tudi bolj nagnjeni k
depresijam in bolj tveganemu obnašanju, kot je uživanje mamil in alkohola.
Bolezni prehrane so psihiatrične bolezni. Pogosto se pojavljajo pri najstnikih
in najstnicah. Poznane so kot bulimija (bulimia nervosa), anoreksija (anorexia
nervosa) in prekomerna prehrana.
Kako lahko ukrepajo
starši?
Starši imajo na svoje otroke največji vpliv. Zato je
pomembno, da vplivajo na življenjski slog svojih otrok s postavljanjem dobrih
zgledov in z izobraževanjem otrok in tudi sebe, če nimajo ustreznega znanja.
Pogosto je problem, če so starši prekomerno težki. Tako imajo lahko otroci
genetsko predpostavko, da bodo debeli. Prav tako so postavljeni v okolje, ki
spodbuja debelost. Nagovarjati mladostnika v športno aktivnost bo namreč mnogo
lažje, če bodo tudi starši sami športno aktivni.
Da bi bilo preprečevanje debelosti ali celo njeno
zdravljenje v krogu družine uspešno, se je treba problema lotiti celostno.
Zavedati se moramo, da je proces izgubljanja presežka telesne teže zelo
počasen. Zato je za uspešno in trajnostno izgubo maščobne mase treba narediti
majhne spremembe, katere so za družino sprejemljive, a imajo vseeno vpliv na
izgubo teže in spremembo življenjskega sloga.
Šole imajo pomembno vlogo pri prikazovanju pomena
zdravega načina življenja. To naj ni le vloga športnih pedagogov in športne
vzgoje, temveč naj k temu pripomorejo tudi učitelji drugih predmetov. Šole
lahko na debelost otrok vplivajo tudi s ponujanjem zdrave hrane za malice in
kosila. Toda vsekakor ima največji vpliv prav športna vzgoja. Nenehno naj se
ozavešča starše in učence o pomenu športne rekreacije in zdrave prehrane.
Povečati bi bilo treba tako obseg ur športne vzgoje, kakor tudi drugih gibalnih
dejavnosti.
Spremljanje medijev, še zlasti gledanje televizije, je
izrazito sedeča dejavnost. Seveda bi morali starši določiti, koliko televizije
je dovolj. Pogosto letijo na medije tudi očitki, da postavljajo lepotne
standarde, zaradi katerih si otroci vzpostavijo slabšo samopodobo. Pogosto je
tudi oglaševanje nezdrave prehrane.
Kakšna naj bo telesna
aktivnost za pretežkega mladostnika?
Športna aktivnost je zelo pomemben del programa za
izgubo telesne teže, zato mora biti tudi pri mladostnikih osnova za zdravljenje
ali odpravljanje debelosti. Na skeletnem mišičevju se nabira največ odvečne
maščobe. Torej mora biti aktivnost naravnana k čim večjemu izgorevanju maščobe
in prerazporeditvi telesne sestave. Z aktivnostjo želimo izgubljati maščobo in
ohraniti ali povečati pusto telesno maso. Športna aktivnost ima vsestranske
koristi in ne zgolj izgubo telesne teže. Posameznik ima zato tudi boljši odnos
do sebe in drugih v svoji okolici. Športno aktivna oseba ima močnejše mišičevje
in kosti, vadba krepi srčno mišico, zmanjša se tveganje za obolenja itd. Čeprav
ima telesna aktivnost vsestransko dobre učinke na človekov organizem, je treba
biti pri izdelavi programa vadbe previden.
Če želimo, da se mladostnik po končanem programu ne bo
vrnil v star življenjski slog, je treba vadečim dopovedati, da bo napredek zelo
počasen, vendar bo. Obstaja nekaj konceptov, ki jih morajo razumeti tako starši
kot tudi njihovi otroci, da jih obdržimo pri vadbi. Pomembno je, da se
izboljšuje zdravstvena in telesna sposobnost, čeprav se to morda ne pozna pri
kilogramih. Šport nam bo vedno ponudil prednosti, tudi po kratkem obdobju
vadbe. Na začetku pogosto ne pride do zmanjšanja teže. Zmanjšana telesna teža
je plod dolgotrajnega dela.
Nemogoče je predpisati univerzalno vadbo, s katero bi
zadovoljili želje prekomerno težkih mladostnikov različnih starosti, spola,
stopnje debelosti in različnega zdravja. Večinoma so poznana predvsem splošna
navodila, ki nam dajejo nekatere uporabne smernice. Prekomerno težka mladina
ima pogosto ortopedske težave, kot so slaba drža, nepravilna ukrivljenost
hrbtenice, nerazvite oziroma nenapete mišice ramen in trupa. Treba jih je dobro
upoštevati, ko se oblikuje program vadbe.
Starši in drugi družinski člani naj se pri vadbi čim
pogosteje pridružijo. Vadba naj bo vesela, privlačna in zabavna, saj se edino
tako lahko ohranja ustrezna motivacija. Zelo primerno je tudi izobraževanje o
zdravem življenjskem slogu. Vadba naj bo vsakodnevna ali vsaj trikrat tedensko
in postopna.
Kakšna naj bo prehrana
pretežkega mladostnika?
Za večino pretežkih mladostnikov diete niso potrebne
in jih zato zdravniki ne priporočajo. Mladostnik ne bi smel nikoli na
shujševalno dieto brez odobritve zdravnika, strokovnjaka za diete. Če
prekomerna telesna teža ne ogroža zdravja mladostnika, potem je včasih dovolj,
če jo zgolj ohranja. Mladostnik je namreč v obdobju rasti, in če bo teža
ostajala ista, se bo posledično spremenil tudi ITM. Izločanje hranil z
bistvenimi hranilnimi snovmi ali pa drastično zmanjšanje kalorij bi lahko imelo
škodljive posledice za otrokovo zdravje in bi povzročalo motnje v rasti in
splošnem razvoju. Za mladostnika nikoli ne bi smel biti cilj oznaka na
tehtnici. Pomembno je, da se naučijo prehranjevalnih navad, da se gibljejo in
si ustvarijo veselje do teh navad.
Hujšanje si pogosto predstavljamo kot strogo
zmanjšanje količine zaužite hrane. S tem ogrozimo delovanje imunskega sistema.
Telo začne po nepotrebnem izločati stresne hormone, zaradi katerih naše telo
postane dovzetnejše za različna imunska obolenja. Osebe pri hujšanju pogosto ne
vedo, da s stradanjem ne izgubljajo maščobnih zalog, čeprav tehtnica pokaže
manj kilogramov. Manjšo telesno težo gre pripisati izgubi mišične mase.
Zato se bom izognila besedi hujšanje in raje uporabila
spremembe prehrambnih navad kot preventivnem sredstvu za izgubo odvečne telesne
teže. Ko govorimo o prehrani, imejmo v mislih različne hranilne snovi, njihovo
kombiniranje pri pripravi obrokov ter režim prehranjevanja in uživanja tekočin.
Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi, uravnoteženo prehrano.
To dosežemo tako, da je hrana sestavljena iz vseh osnovnih skupin živil.
Uravnoteženo prehrano lahko kombiniramo na podlagi petih osnovnih živil. V
osnovno pomoč nam je lahko prehrambna piramida, katera nam pove, koliko in
katere skupine hranil naj vključujemo v svoje obroke.
Za ohranjanje zdravega prehranjevanja se morajo starši
držati določenih smernic. Te jim svetujejo, da svojim otrokom pripravijo pet
manjših obrokov dnevno brez vmesnih prigrizkov. Poskrbijo naj, da popijejo vsaj
liter in pol do dva litra vode na dan.
V obroke morajo vključevati veliko polnozrnatih žit,
sadja in zelenjave, katere pospešujejo zdravo prebavo. Pomemben je dobro
razporejen urnik prehranjevanja, ki temelji na rednih obrokih in prigrizkih.
Omejijo naj prehranjevanje v restavracijah s hitro prehrano. Doma jedo skupaj
kot družina in si za obrok vzamejo čas. Počasno uživanje hrane omogoča, da
hrano dobro prebavimo in razvijemo občutek sitosti. Naj sladica ali kateri drug
poobedek ne bo nagrada za to, da otrok do konca poje kakšno jed. Starši naj ne
silijo otroka, naj poje vse, kar je na mizi.
Sestavine za obroke
Beljakovine so gradniki organov, ki služijo za rast in
obnovo poškodovanih celic. Pomagajo tudi pri presnovi in tvorjenju protiteles.
Sestavljale naj bi od 10 do 15 odstotkov energijske vrednosti prehrane. V
telesu se razbijejo na 22 vrst aminokislin. Te služijo pri gradnji mišic,
kosti, telesnih organov, krvi in imunskega sistema. So predvsem v mesu,
perutnini, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, oreščkih, semenih stročnicah in
žitih. Beljakovine so ključnega pomena za zdravo rast, zato je pomembno, da jih
otroci redno uživajo v zadostnih količinah.
Tako otroci kot tudi odrasli potrebujemo ogljikove
hidrate (OH), saj so za telo najpomembnejši in najdostopnejši vir energije. V
prehrani naj jih bo od 50 do 60 odstotkov energijske vrednosti glede na vsa
zaužita hranila. V naši
prehrani naj bi prevladovali kompleksni ogljikovi hidrati, od enostavnih pa
predvsem ogljikovi hidrati, ki so v sadju.
Vsi potrebujemo vlaknine, ki omogočajo normalno
delovanje črevesja in preprečijo zaprtje. Lahko tudi znižujejo raven
LDL-holesterola in preprečujejo bolezni srca in sladkorno bolezen. Vlaknine
najdemo v sadju, zelenjavi in žitih. Hrana iz rastlinskih izdelkov vsebuje
vlaknine. Polnozrnat kruh in kosmiči jih vsebujejo več kot bel kruh in beli riž.
Vlaknine sodijo med ogljikove hidrate, vendar ne vsebujejo kalorij.
Uživanje maščob ima velik pomen za rast in razvoj. V
prehrani naj jih bo od 30 do 35 odstotkov energijske vrednosti zaužite hrane,
vendar le 10 odstotkov nasičenih maščob. So koncentrirano gorivo za telo, poleg
tega pa se v njih topijo vitamini A, D, E in K. So nujne za delovanje živčevja
in so zidaki hormonov. Pomagajo pri gradnji tkiv.
Ne pozabimo na vodo. Voda stabilizira telesno
temperaturo, prenaša hranljive snovi in odnaša škodljive produkte. Tudi otroci
morajo popiti od 6 do 8 kozarcev vode vsak dan. Ko začutijo žejo, je to znak,
da so predolgo čakali.
Vitamini in minerali imajo pomembne funkcije pri rasti otrokovega telesa. Pomagajo pri rasti in razvoju ter delovanju organov in celic v normalnih procesih presnove.
Brazilija je največja država Južne Amerike, znana po tropskih plažah, Amazoniji in bujnem karnevalu.
Ime izvira od drevesa bražiljke, značilno po rdečih cvetovih in dragocenem lesu.
Dežela združuje raznoliko naravo, kulturo in močno prisotnost brazilske identitete.
Brazilija je največja in najbolj naseljena država Južne Amerike, ime je dobila po bražiljki, drevesu, ki ima čudovite rdeče cvetove in daje dragoceni les. Nogomet, samba, karneval, Maracana, capirinha, kriminal in Copacabana so le nekatere izmed slik, ki jih dobimo ob misli na Brazilijo. Brazilija je južnoameriška država, ki je polna nasprotij in nedvomno pravi raj za popotnike. V državi, ki se razteza čez skoraj pol celine, pridejo na račun tako tisti, ki so jim pri srcu svetovne metropole, kot tisti, ki prisegajo na naravne lepote, ki jemljejo dih.
Potovanje po Braziliji je najlepše v zimskih mesecih
Brazilija je najlepša v zimskih mesecih.
Zapriseženi popotniki pravijo, da sodi Rio de Janeiro prav na vrh seznama mest, ki jih je treba v življenju obiskati. Mesto slovi po nekaj kilometrov dolgih plažah Copacabana, Ipanema in Leblon, po velikem kipu Kristusa, po vsakoletnem vročem karnevalu, nogometu, sambi …
Potovanje po Braziliji je najlepše v naših zimskih
mesecih, od decembra do marca, saj je podnebje v tem času precej toplo, kajti
nastopi čas poletja. Potepanje, plavanje in sončenje v eni najbolj
temperamentnih držav na svetu lahko izkoristimo tudi za obisk največjega
karnevala na svetu, ki osuplja s prelepimi plesalkami in plesalci, oblečenimi v
čudovite raznobarvne kostume.
Brazilija ima najlepši karneval na svetu
Brazilija ima tudi najbolj znameniti karneval na Sambodromu v Riu de Janeiru, ki se zelo razlikuje od drugih uličnih parad in karnevalov, ki potekajo na ulicah drugih mest po svetu. Začetki segajo v leto 1723, karneval pa se je z leti razvil v nekaj posebnega – postal je največji karneval na svetu, kjer se na dan na ulicah zbere okoli dva milijona ljudi, cene vstopnic za ogled tekmovanja šol sambe pa segajo od 60 pa do nekaj stotin dolarjev.
Rio de Janeiro je po mnenju mnogih eno najlepših mest
na svetu. Obdaja ga Atlantski ocean na eni strani in s tropskimi gozdovi
poraščeni granitni hribi na drugi strani. Tropska vročina, palme in dolge
peščene plaže, kot sta Copacabana in Ipanema, že desetletja burijo domišljijo o
mestu brez predsodkov, ki nikoli ne spi.
Mesto je polno nasprotij, je tropsko in evropsko,
mondeno in revno, urejeno in popolnoma brez reda, v mestu je prava džungla –
Floresta da Tijuca, v kateri še danes domuje na stotine drugod že popolnoma
izginulih rastlinskih in živalskih vrst. Skozi njo se popeljemo na simbol Ria
de Janeira – Corcovado. V mestu je dovolj muzejev za kulturni turizem, dovolj
plaž za nore morske počitnice ter obilica svežega sadja in sadnih sokov, saj
vrst sadja, za katerega še nismo slišali, nikoli ne zmanjka.
Na vsakem vogalu so sadni bari, kjer od jutra do
večera mešajo 100-% sadne napitke. Pri sosednjem prodajalcu lahko kupimo
kokosov oreh, kjer s slamico izpijemo slastno vodo, pri naslednjem prodajalcu
si privoščimo sveže iztisnjen sok iz sladkornega trsa, pri koktajlu pa je stvar
tako in tako popolnoma jasna – caipirinha. To značilno brazilsko alkoholno
pijačo prodajajo povsod, še najbolj pa se prileže na vroči nočni ulici, ko jo
iz malega hladilnega vozička postreže prijazen prodajalec.
Copacabana
in brazilke
Znamenita plaža Copacabana, kjer se odvija živahno življenje.
V Riu de Janeiru so tri znamenite plaže, ki so polne
ves dan. Domačini, imenovani Carioce, se tu nastavljajo sončnim žarkom in
radovednim pogledom. Carioca je bilo poimenovanje Indijancev plemena Tupi za
»smešne« prišleke iz Portugalske. Beseda izvira iz besed »kara« in »oca«, kar
pomeni bela hiša in se nanaša na bele hiše, ki jo si jih postavljali
kolonizatorji.
Popolna in nepopolna telesa razkazujejo golo kožo in
seveda, tu so se rodile znamenite hlačke brazilke, ki odkrivajo več kot
zakrivajo. Copacabana, Ipanema in Leblon so plaže, kjer se odvija živahno
življenje in razni športi, od odbojke do raznovrstnih vodnih športov. Le obalna
cesta loči plaže od stanovanjskih naselij, stolpnic, hotel in trgovskih
centrov. Da ne govorimo o brezštevilnih restavracijah in lokalih.
Široka pešpot in kolesarska steza ob plaži sta polni
ves teden, še posebno pa ob nedeljah, ko oblasti celo zaprejo del ceste, tako
da se lahko domačini rekreirajo. Turistom so na voljo izposojevalnice koles, s
katerim se lahko pridružite domačinom pri enem najljubših razvedril,
kolesarjenju. Kolesarska steza poteka od začetka Copacabane do konca sosednje
plaže Ipanema, kjer živi premožnejše prebivalstvo
Sladkorni stožec ali Pão de Açúcar. Nanj vodi gondola, ki vam ponuja čudovit razgled na Rio de Janeiro.
Na koncu plaže Ipanema je Sladkorni stožec ali Pão de Açúcar. Nanj vodi gondola in
če imate srečo z vremenom, vam ponuja čudovit razgled na Rio de Janeiro. Če pa
je oblačno, se boste pač morali zadovoljiti z dejstvom, da ste bili na vrhu in
videli prikupne majhne opice, ki skakljajo naokoli in z veseljem vzamejo kakšen
priboljšek, ki jim ga ponujajo turisti, kljub opozorilom, da je prepovedano hraniti
divje živali.
Maracana
Maracana slovi
kot eden največjih
stadionov na svetu.
Brazilija ima tudi svetovno znan stadion Maracana. V okolici stadiona ni turističnih naselij, tu so najgosteje naseljena področja Ria, v katerih se dotikajo najbogatejše in najrevnejše četrti mesta tega več kot šestmilijonskega, tretjega največjega mesta v Braziliji. Tega predela mesta ne gre obiskati, ne da bi vstopili na stezo slavnih nogometnega stadiona Maracana, ki je še vedno ena glavnih znamenitosti v mestu. Tu je svoj del kariere odigral tudi sloviti Pele, ki ima v spominski sobi svoj kotiček.
Maracana slovi kot eden največjih stadionov na svetu,
v lasti pa ima svetovni rekord v številu gledalcev, saj si je finale svetovnega
prvenstva med Brazilijo in Urugvajem ogledalo 173 tisoč ljubiteljev nogometa. V
kompleksu štadiona je tudi nogometni muzej, pred katerim so nekaj prostora
namenili odtisom nog znanih brazilskih nogometašev (Peleja, Dide, Dunge,
Ronalda …) in najboljše nogometašice ‒ Marte.
Še preden blišč mestnega središča popotnika preveč zapelje, se oko strezni ob pogledu na neskončno število neuglednih barak, natlačenih po okoliških gričih. Brazilija je znana tudi po zloglasnih naseljih revnih, bolj znanih kot favele, ki zabave željnim turistom dajejo vsako sekundo vedeti, da so opazovani ter da jih lahko najmanjša neprevidnost drago stane.
Brazilija, Rio in Kristus odrešenik
Osemintridesetmetrski kip Kristusa Odrešenika , stoji na 700 metrov visokem griču Corcovado.
Simbol Ria pa niso le plaže in Sladkorni stožec, to je osemintridesetmetrski kip Kristusa Odrešenika , stoji na 700 metrov visokem griču Corcovado. Velikanski kip tehta kar 700 ton. Glava meri 3,75 m, telo pa 30 metrov, prav toliko tudi razdalja med rokama. Celotno velikost kipu doda osemmetrski podstavek. Na Corcovado vodita cesta in vlakec, nekaj korakov pa je potem še na strmih stopnicah, ki vodijo neposredno do kipa.
Vožnja skozi tropski deževni gozd je polna zelenja in eksotičnih dreves. Najlepša fotografija kipa na vrhu nastane če ležemo na hrbet in od tam fotografiramo kip. Sicer pa se nam odpre pogled tudi na vse mesto pred nami.
Favele
Rio de Janeiro ima okoli 600 favel, kjer živi več kot 25 milijonov Brazilcev.
V večino barakarskih naselij, ki se dvigujejo nad
razkošno plažo Ipanema v Rio de Janeiru, noga povprečnega Brazilca ne bi nikoli
stopila. Takšnega mnenja pa ni vse več tujih turistov, ki so navdušeni nad
kombinacijo poletnih počitnic, preživetih v hotelih s petimi zvezdicami, in
izletom v »pravo Brazilijo«, le nekaj kilometrov stran, v izjemno revna,
umazana in nevarna predmestja, tako imenovana favele.
Rio de Janeiro ima okoli 600 favel, v teh najrevnejših
predelih se je rodil najvišji odstotek kriminala, kjer v zelo slabih razmerah
živi najrevnejše prebivalstvo. Hiše so tam postavljene zelo gosto, pogosto
nimajo kanalizacije in vode, elektriko pa imajo napeljano na črno. Več kot 25
milijonov Brazilcev živi v favelah. Za turiste je odprtih nekaj favel, v katere
se podamo z lokalnimi vodniki.
Stopnišče selaron
Najslavnejše stopnice Ria de Janeira, prekrite s keramičnimi ploščicami, je
ustvaril čilenski umetnik Jorge Selarón.
Najslavnejše stopnice Ria de Janeira, prekrite s
keramičnimi ploščicami, je ustvaril čilenski umetnik Jorge Selarón (1947–2013).
Delati jih je začel leta 1990 ter jih popravljal in dopolnjeval do svoje smrti.
Točno 215 stopnic je prekritih s keramičnimi ploščicami iz 60 držav sveta,
prevladujejo pa brazilske barve; rumena, zelena in modra.
Brazilski slapovi Iguassu
Slapovi na reki Iguassu v zvezni državi Parana so večji od Niagarskih, dolgi so 2,7 kilometra in sestavlja jih 275 manjših slapov.
Zapustimo Rio de Janeiro, ki, mimogrede, ni prestolnica Brazilije, glavno mesto je Brasilia, največje mesto pa Sao Paolo, in poletimo na Foz do Iguaçu, kamor turisti pripotujejo predvsem zaradi veličastnih slapov. Te si je mogoče ogledati z brazilske in argentinske strani. Foz leži ob tromeji Argentine, Paragvaja in Brazilije. Slapovi na reki Iguaçu v zvezni državi Parana so večji od Niagarskih, dolgi so 2,7 kilometra in sestavlja jih 275 manjših slapov.
Nekaj jih je visokih 82 metrov, medtem ko jih večina doseže 64 metrov. Najbolj impresiven in hkrati zastrašujoče bobneč je pogled je na Hudičevo žrelo, ki ločuje Brazilijo in Argentino in je oblikovano v obliko črke U. Pečina je široka 150 metrov in dolga 700 metrov, tam se res počutiš kot na vhodu v pekel.
Podobno veličasten pogled kot na slapove, pa je tudi
na drugo največjo hidroelektrarno na svetu: Itaipu. Ime elektrarne v jeziku
Indijancev pomeni »pojoči kamen«. Hidroelektrarno sta Brazilija in Paragvaj
začeli graditi leta 1971, zagnali pa so jo leta 1984. Številke o velikosti
hidroelektrarne so zelo slikovite. Izračunali so namreč, da bi količina betona,
uporabljenega pri gradnji, zadostovala za gradnjo 210 stadionov velikosti
Maracane, količina železa in jekla v elektrarni pa bi zadostovala za gradnjo
380 Eifflovih stolpov.
Od slapov poletimo v Salvador, nekdanjo prestolnico
Brazilije in prestolnico glasbe.
Brazilska domorodka
Salvador de Bahia začara obiskovalce s kilometri peščenih obal in palm ter bogato kulturno dediščino. Uradno ime mesta v severovzhodnem delu Brazilije, ki je hkrati tudi prestolnica Bahie, je Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos (Sveti odrešitelj obale vseh svetnikov). Osemdeset odstotkov prebivalcev so temnopolti Afričani, potomci sužnjev, ki so jih lastniki plantaž prvič pripeljali leta 1538.
Suženjstvo so odpravili šele leta 1888, torej kar 25 let za ZDA in 80 let za Veliko Britanijo. Pelourinho, danes najbolj poznan po kulturi in glasbi, je bil v času suženjstva predel, kjer so prodajali in mučili sužnje. Izraz pelourinho v portugalščini namreč pomeni kamnit steber, na katerem so mučili sužnje. V Salvador je leta 1501 prvi priplul Amerigo Vespucci, šele 48 let kasneje pa so se v novo kolonijo naselili vojaki in kolonisti, med njimi tudi duhovniki in prostitutke. Od leta 1549 do 1763 je bil Salvador prestolnica Brazilije, nato pa so jo preselili v Rio de Janeiro.
Salvador je bil izjemno bogat, kar se vidi po arhitekturi. Mesto je leta 1985 na svoj seznam svetovne dediščine uvrstil UNESCO. Bogastvo je izviralo iz izvoza sladkornega trsa in tobaka ter izkopavanja zlata v notranjosti Bahie.
Med sprehajanjem po Salvadorju ne morete zgrešiti
fantov, ki se ukvarjajo s plesno-borilno veščino capoeiro. Veščina je zmes
plesnih gibov in borilnih tehnik, nastala pa je v času suženjstva. Sicer naj bi
izhajala iz Angole, od koder so pripeljali največ sužnjev. Capoeira je bila
najprej le borilna veščina, s katero so sužnji lastnikom kazali, da se lahko
branijo, zato so jo prepovedali. Kasneje so sužnji v elemente borbe vključili
še ples, tako da so skrili obrambne namene.
Mnogi pravijo, da je februarski karneval v Salvadorju
boljši od tistega v Riu. Po podatkih Guinnessove knjige rekordov je salvadorski
karneval največja ulična zabava na svetu. V tednu, kolikor traja karneval, se
na ulicah zabava milijon ljudi.
Manaos
Brazilija skriva tudi mesto Manaos, ki ga najdemo sredi tropskih pragozdov. Mesto je kljub zahtevnemu podnebju postalo priljubljeno domovanje mnogih Evropejcev, ki so se v 19. stoletju priselili v mesto sredi gozdov. Razlog za življenje v povsem drugačnih razmerah je bil kavčuk. Čedalje zahtevnejša industrija gume je namreč zahtevala vedno več surovin, kar je botrovalo nastanku bogatega razreda, ki je želel sredi tropov zgraditi novi Pariz.
Najosupljivejši dokaz njihovega bogastva je operna hiša Teatro Amazonas. Vsi materiali, z izjemo brazilskega lesa, so bili prineseni iz Evrope, leta 1897 pa je 700 bogatih ljubiteljev opere v njej prvič poslušalo opero La Gioconda. Danes je operna hiša sedež simfoničnega orkestra Amazonas.
Poleg številnih indijanskih tradicij, obredov in festivalov je kulturo brazilskih prvotnih naseljencev najzanimiveje spoznavati na tržnici Mercado Municipal Adolfo Lisboa. Sama zgradba s konca 19. stoletja močno spominja na pariške tržnice, na njej pa lahko poleg eksotičnega sadja in rib najdemo zdravila za vse tegobe, od sirupa proti astmi iz kuhanih termitov do »pau rosa« olja drevesa, ki naj bi lajšalo artritis, bolečine v mišicah in celo depresijo.
Iz mesta so organizirani izleti v pravi tropski pragozd Amazonke, če se boste podali v ta divji svet, vas bosta navdušila lepota nedotaknjene narave in bogat živalski svet.
