0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaEpidemija debelosti med mladimi - Kako lahko ukrepajo starši?

Epidemija debelosti med mladimi – Kako lahko ukrepajo starÅ¡i?

MORDA VAS ZANIMA

Debelost med mladostniki je epidemija sodobnega časa. Za debelost lahko zagotovo rečemo, da je postala globalni problem. Debeli mladostniki so pogosto şrtve sodobnega načina şivljenja. Zato je nujno takoj ukrepati.

- Oglas -
Otroci vrstniki

Vzroki za debelost so navadno kompleksni in redko obstaja le en vzrok. To so bolezni, ki smo jih do zdaj praviloma srečevali le pri odraslih ljudeh. Športna aktivnost je temeljni kamen preventive pri izgubi telesne teşe. Najpogosteje se priporočajo vsakodnevna vadba za izboljšanje telesne drşe, aerobna vadba, vodne aktivnosti in skupinska vadba. Za večino preteşkih mladostnikov diete niso potrebne in jih zato zdravniki ne priporočajo. Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi, uravnoteşeno prehrano. Ustvariti je treba dolgoročno negativno energetsko bilanco. Za reševanje debelosti pri mladostnikih ni dovolj zgolj razumevanje problema, temveč tudi razumevanje mladostnika. Treba jim je priblişati zdrav şivljenjski slog.

Odrasli debelost prinesejo iz otroštva

Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization ‒ WHO) opozarja, da debelost je in bo eden največjih izzivov zdravstva 21. stoletja. Naraščanje debelosti otrok in mladine je izrazito predvsem v drÅŸavah razvitega Zahoda. V zadnjih dvajsetih letih se je izjemno povečal deleÅŸ tako prekomerno teÅŸkih kot tudi debelih mladostnikov v Sloveniji.

Znano je dejstvo, da je debelost sovraşnik zdravja in da ima številne negativne posledice. Da bi lahko preprečili posledice, moramo najprej poznati vzroke za razvoj debelosti. Glavni vzrok je zagotovo neustrezen şivljenjski slog, kamor sodita predvsem čezmerno uşivanje hrane in nezadostno gibanje.

- Oglas -

Zelo pogost pojav je, da odrasli svojo debelost prinesejo iz otroštva. Krivcev za to je več. Na prvem mestu je zagotovo druşina, ki je najpomembnejši dejavnik otrokovega razvoja. Starši bi morali poskrbeti za primerno prehrano in telesno aktivnost svojega otroka.

Kompleksen problem

Če ÅŸelimo, da bo manj mladine s prekomerno teÅŸo, se moramo reÅ¡evanja problema lotiti celostno in resno. Predvsem mora biti postopek izgube kilogramov zdrav. To doseÅŸemo s postopno spremembo ÅŸivljenjskega sloga. Če zagotovimo mladostniku ustrezen način prehranjevanja, ki bo usklajen s telesno dejavnostjo, bo to pravi način.

Programi izgube odvečne telesne teşe pri mladini imajo svoje posebnosti. Predvsem je treba poskrbeti za ustrezno motivacijo mladostnika. Pogosto se dogaja, da oseba şeli izgubljati telesno teşo zgolj z dieto, ne tudi s telesno aktivnostjo. Vadbo je treba prilagajati sodobnim potrebam in şeljam mladostnikov. Mladi preşivijo čedalje več časa pred televizijskimi zasloni, predvsem pred računalnikom.

Debelost pri otrocih

Za debele mladostnike bi pogosto lahko rekli, da so şrtve sodobnega načina şivljenja. V otroštvu jih morda starši niso ustrezno usmerjali, jim dajali pravilnih smernic ali vzora glede zdravega načina şivljenja. Zato bi za debelost v otroštvu lahko bila odgovorna druşina. Ko pridejo v obdobje adolescence, začnejo razmišljati samostojno, pomembnejšo vlogo prevzamejo vrstniki, okolje ter druşba in ne več druşina. Problem je zelo kompleksen. Potrošniški način şivljenja je pogosto vcepljen v naše glave, za opravljanje vsakodnevnih obveznosti je treba vse več sedeti. Tudi preşivljanje prostega časa postaja podrejeno poplavi zabavne elektronike in je zato čedalje bolj sedeče. Ker mladostniki nimajo ustreznih znanj, kako se spopadati s problemom debelosti, pogosto posegajo po metodah, pripomočkih in preparatih, ki navadno niso uspešni in celo zdravju škodljivi.

- Oglas -

Debelost ni samo problem posameznika, je problem celotne populacije in ga je treba tako tudi obravnavati. Učinkovito preprečevanje in zdravljenje zahtevata integriran pristop v vseh delih druşbe. Je kronična bolezen, ki zahteva dolgoročne strategije reševanja in preprečevanja. Pojavlja se med vsemi starostnimi skupinami. Učinkovito preprečevanje debelosti v zrelosti zahteva resen pristop şe v otroštvu.

Kje so vzroki povečane stopnje debelih mladostnikov?

Vsakoletna raziskava centra za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za šport je pokazala, da so se motorične sposobnosti dijakov in dijakinj v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovile.

Otroci s svojo prekomerno teşo in debelostjo ogroşajo svoje zdravje in si ustvarjajo podlago za večjo bolehnost ali celo umrljivost v odraslosti.

Na prvem mestu je obilje hrane, ki jo zlahka kupimo, hitro pripravimo in se prekomerno najemo. Pogosto ni časa za pripravo kakovostne hrane ali, bolje rečeno, si ga ne vzamemo. Po dolgem dnevu v sluşbi ali šoli so vsi lačni in druşinski člani so pogosto preutrujeni, da bi bodisi pripravili bodisi počakali, da bodo pojedli zdrav obrok. Posledica tega je, da druşine pogosto posegajo po hrani, ki ima malo hranilnih snovi in veliko maščob.

Pretirano uşivanje sladkih pijač in pijač, polnih s kalorijami, prispeva k temu, da se mladostniki redijo. Mladostniki popijejo več kole in podobnih pijač z dodanimi mehurčki, s katero nadomeščajo bolj zdrave pijače, kot so voda, sadni sokovi in mleko. Pitje nezdravih pijač gre tudi skupaj z visoko kaloričnimi prigrizki in hrano z visoko vsebnostjo maščob.

Otroci in debelost

Količina dnevnih obrokov je vsekakor pomembna, toda tudi raznovrstnost izbrane hrane je zelo pomemben dejavnik.

Velik problem je premajhno število dnevnih obrokov. Prehranjevalni vzorec mnogih debelih in prekomerno teşkih posameznikov je pogosto oblikovan tako, da izpuščajo jutranje obroke. Začnejo z redilnim obrokom okoli poldneva. Na ta način dobijo v manj obrokih več energije. Prav tako imajo pogosto nasitne obroke za večerjo. S tem si oblikujejo svojske načine prehranjevanja, ki pripomorejo k debelosti.

Velike količine energije so lahko zauşite s prigrizki, ki so nam pogosto na voljo zunaj časa obrokov. To so po navadi čipsi, piškoti, sladice in druga nezdrava hrana.

Ko se otroci dojijo pri materi, se zdi, da imajo prirojen občutek za to, koliko hrane potrebujejo. Toda ta občutek se očitno izgubi med rastjo otrok in seveda tudi zaradi pritiskov staršev, ki jim vcepljajo svoje prehranjevalne navade.

Velikokrat je razlog za prenajedanje povezan z negativnimi občutki. Uporaba hrane zato, da bi potolaşil şalost, lahko postavi občutke med hrano in občutki, ki nimajo nobene povezave z lakoto.

Posledice debelosti pri mladostnikih

Debelost za seboj potegne tudi mnoge psihosocialne dejavnike. Prekomerno teÅŸki mladostniki pogosto razvijejo slabo samopodobo. To je posledica neustrezne telesne teÅŸe, ki se kaÅŸe v zunanjem videzu. Zaradi tega so pogosto podvrÅŸeni opazkam in opravljanju vrstnikov. Hkrati njihova postava tudi odstopa od lepotnih idealov, ki nam jih okolica neprestano vsiljuje.

Druşbeno zavračanje zaradi videza oziroma zaradi teşe pride zlasti do izraza med mladostniki. Gibanje pomaga, vendar se prekomerno teşki mladostniki neradi gibljejo, saj pri tem pogosto ne morejo dohajati vrstnikov. Dogaja se tudi, da jim je nerodno nositi kratke hlače ali se preoblačiti pred drugimi. Mladostniki s prekomerno teşo so tudi bolj nagnjeni k depresijam in bolj tveganemu obnašanju, kot je uşivanje mamil in alkohola. Bolezni prehrane so psihiatrične bolezni. Pogosto se pojavljajo pri najstnikih in najstnicah. Poznane so kot bulimija (bulimia nervosa), anoreksija (anorexia nervosa) in prekomerna prehrana.

Kako lahko ukrepajo starši?

Starši imajo na svoje otroke največji vpliv. Zato je pomembno, da vplivajo na şivljenjski slog svojih otrok s postavljanjem dobrih zgledov in z izobraşevanjem otrok in tudi sebe, če nimajo ustreznega znanja. Pogosto je problem, če so starši prekomerno teşki. Tako imajo lahko otroci genetsko predpostavko, da bodo debeli. Prav tako so postavljeni v okolje, ki spodbuja debelost. Nagovarjati mladostnika v športno aktivnost bo namreč mnogo laşje, če bodo tudi starši sami športno aktivni.

Da bi bilo preprečevanje debelosti ali celo njeno zdravljenje v krogu druşine uspešno, se je treba problema lotiti celostno. Zavedati se moramo, da je proces izgubljanja preseşka telesne teşe zelo počasen. Zato je za uspešno in trajnostno izgubo maščobne mase treba narediti majhne spremembe, katere so za druşino sprejemljive, a imajo vseeno vpliv na izgubo teşe in spremembo şivljenjskega sloga.

Aktivna druÅŸina

Šole imajo pomembno vlogo pri prikazovanju pomena zdravega načina şivljenja. To naj ni le vloga športnih pedagogov in športne vzgoje, temveč naj k temu pripomorejo tudi učitelji drugih predmetov. Šole lahko na debelost otrok vplivajo tudi s ponujanjem zdrave hrane za malice in kosila. Toda vsekakor ima največji vpliv prav športna vzgoja. Nenehno naj se ozavešča starše in učence o pomenu športne rekreacije in zdrave prehrane. Povečati bi bilo treba tako obseg ur športne vzgoje, kakor tudi drugih gibalnih dejavnosti.

Spremljanje medijev, še zlasti gledanje televizije, je izrazito sedeča dejavnost. Seveda bi morali starši določiti, koliko televizije je dovolj. Pogosto letijo na medije tudi očitki, da postavljajo lepotne standarde, zaradi katerih si otroci vzpostavijo slabšo samopodobo. Pogosto je tudi oglaševanje nezdrave prehrane.

Kakšna naj bo telesna aktivnost za preteşkega mladostnika?

Å portna aktivnost je zelo pomemben del programa za izgubo telesne teÅŸe, zato mora biti tudi pri mladostnikih osnova za zdravljenje ali odpravljanje debelosti. Na skeletnem miÅ¡ičevju se nabira največ odvečne maščobe. Torej mora biti aktivnost naravnana k čim večjemu izgorevanju maščobe in prerazporeditvi telesne sestave. Z aktivnostjo ÅŸelimo izgubljati maščobo in ohraniti ali povečati pusto telesno maso. Å portna aktivnost ima vsestranske koristi in ne zgolj izgubo telesne teÅŸe. Posameznik ima zato tudi boljÅ¡i odnos do sebe in drugih v svoji okolici. Å portno aktivna oseba ima močnejÅ¡e miÅ¡ičevje in kosti, vadba krepi srčno miÅ¡ico, zmanjÅ¡a se tveganje za obolenja itd. Čeprav ima telesna aktivnost vsestransko dobre učinke na človekov organizem, je treba biti pri izdelavi programa vadbe previden.

Če ÅŸelimo, da se mladostnik po končanem programu ne bo vrnil v star ÅŸivljenjski slog, je treba vadečim dopovedati, da bo napredek zelo počasen, vendar bo. Obstaja nekaj konceptov, ki jih morajo razumeti tako starÅ¡i kot tudi njihovi otroci, da jih obdrÅŸimo pri vadbi. Pomembno je, da se izboljÅ¡uje zdravstvena in telesna sposobnost, čeprav se to morda ne pozna pri kilogramih. Å port nam bo vedno ponudil prednosti, tudi po kratkem obdobju vadbe. Na začetku pogosto ne pride do zmanjÅ¡anja teÅŸe. ZmanjÅ¡ana telesna teÅŸa je plod dolgotrajnega dela.

Nemogoče je predpisati univerzalno vadbo, s katero bi zadovoljili şelje prekomerno teşkih mladostnikov različnih starosti, spola, stopnje debelosti in različnega zdravja. Večinoma so poznana predvsem splošna navodila, ki nam dajejo nekatere uporabne smernice. Prekomerno teşka mladina ima pogosto ortopedske teşave, kot so slaba drşa, nepravilna ukrivljenost hrbtenice, nerazvite oziroma nenapete mišice ramen in trupa. Treba jih je dobro upoštevati, ko se oblikuje program vadbe.

Starši in drugi druşinski člani naj se pri vadbi čim pogosteje pridruşijo. Vadba naj bo vesela, privlačna in zabavna, saj se edino tako lahko ohranja ustrezna motivacija. Zelo primerno je tudi izobraşevanje o zdravem şivljenjskem slogu. Vadba naj bo vsakodnevna ali vsaj trikrat tedensko in postopna.

Aktivno preşivljanje prostega časa za otroke

Kakšna naj bo prehrana preteşkega mladostnika?

Za večino preteÅŸkih mladostnikov diete niso potrebne in jih zato zdravniki ne priporočajo. Mladostnik ne bi smel nikoli na shujÅ¡evalno dieto brez odobritve zdravnika, strokovnjaka za diete. Če prekomerna telesna teÅŸa ne ogroÅŸa zdravja mladostnika, potem je včasih dovolj, če jo zgolj ohranja. Mladostnik je namreč v obdobju rasti, in če bo teÅŸa ostajala ista, se bo posledično spremenil tudi ITM. Izločanje hranil z bistvenimi hranilnimi snovmi ali pa drastično zmanjÅ¡anje kalorij bi lahko imelo Å¡kodljive posledice za otrokovo zdravje in bi povzročalo motnje v rasti in sploÅ¡nem razvoju. Za mladostnika nikoli ne bi smel biti cilj oznaka na tehtnici. Pomembno je, da se naučijo prehranjevalnih navad, da se gibljejo in si ustvarijo veselje do teh navad.

Hujšanje si pogosto predstavljamo kot strogo zmanjšanje količine zauşite hrane. S tem ogrozimo delovanje imunskega sistema. Telo začne po nepotrebnem izločati stresne hormone, zaradi katerih naše telo postane dovzetnejše za različna imunska obolenja. Osebe pri hujšanju pogosto ne vedo, da s stradanjem ne izgubljajo maščobnih zalog, čeprav tehtnica pokaşe manj kilogramov. Manjšo telesno teşo gre pripisati izgubi mišične mase.

Zato se bom izognila besedi hujšanje in raje uporabila spremembe prehrambnih navad kot preventivnem sredstvu za izgubo odvečne telesne teşe. Ko govorimo o prehrani, imejmo v mislih različne hranilne snovi, njihovo kombiniranje pri pripravi obrokov ter reşim prehranjevanja in uşivanja tekočin. Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi, uravnoteşeno prehrano. To doseşemo tako, da je hrana sestavljena iz vseh osnovnih skupin şivil. Uravnoteşeno prehrano lahko kombiniramo na podlagi petih osnovnih şivil. V osnovno pomoč nam je lahko prehrambna piramida, katera nam pove, koliko in katere skupine hranil naj vključujemo v svoje obroke.

Za ohranjanje zdravega prehranjevanja se morajo starši drşati določenih smernic. Te jim svetujejo, da svojim otrokom pripravijo pet manjših obrokov dnevno brez vmesnih prigrizkov. Poskrbijo naj, da popijejo vsaj liter in pol do dva litra vode na dan.

V obroke morajo vključevati veliko polnozrnatih şit, sadja in zelenjave, katere pospešujejo zdravo prebavo. Pomemben je dobro razporejen urnik prehranjevanja, ki temelji na rednih obrokih in prigrizkih. Omejijo naj prehranjevanje v restavracijah s hitro prehrano. Doma jedo skupaj kot druşina in si za obrok vzamejo čas. Počasno uşivanje hrane omogoča, da hrano dobro prebavimo in razvijemo občutek sitosti. Naj sladica ali kateri drug poobedek ne bo nagrada za to, da otrok do konca poje kakšno jed. Starši naj ne silijo otroka, naj poje vse, kar je na mizi.

Zdrava prehrana za otroka

Sestavine za obroke

Beljakovine so gradniki organov, ki sluşijo za rast in obnovo poškodovanih celic. Pomagajo tudi pri presnovi in tvorjenju protiteles. Sestavljale naj bi od 10 do 15 odstotkov energijske vrednosti prehrane. V telesu se razbijejo na 22 vrst aminokislin. Te sluşijo pri gradnji mišic, kosti, telesnih organov, krvi in imunskega sistema. So predvsem v mesu, perutnini, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, oreščkih, semenih stročnicah in şitih. Beljakovine so ključnega pomena za zdravo rast, zato je pomembno, da jih otroci redno uşivajo v zadostnih količinah.

Tako otroci kot tudi odrasli potrebujemo ogljikove hidrate (OH), saj so za telo najpomembnejši in najdostopnejši vir energije. V prehrani naj jih bo od 50 do 60 odstotkov energijske vrednosti glede na vsa zauşita hranila. V naši prehrani naj bi prevladovali kompleksni ogljikovi hidrati, od enostavnih pa predvsem ogljikovi hidrati, ki so v sadju.

Vsi potrebujemo vlaknine, ki omogočajo normalno delovanje črevesja in preprečijo zaprtje. Lahko tudi znişujejo raven LDL-holesterola in preprečujejo bolezni srca in sladkorno bolezen. Vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi in şitih. Hrana iz rastlinskih izdelkov vsebuje vlaknine. Polnozrnat kruh in kosmiči jih vsebujejo več kot bel kruh in beli riş. Vlaknine sodijo med ogljikove hidrate, vendar ne vsebujejo kalorij.

Uşivanje maščob ima velik pomen za rast in razvoj. V prehrani naj jih bo od 30 do 35 odstotkov energijske vrednosti zauşite hrane, vendar le 10 odstotkov nasičenih maščob. So koncentrirano gorivo za telo, poleg tega pa se v njih topijo vitamini A, D, E in K. So nujne za delovanje şivčevja in so zidaki hormonov. Pomagajo pri gradnji tkiv.

Ne pozabimo na vodo. Voda stabilizira telesno temperaturo, prenaša hranljive snovi in odnaša škodljive produkte. Tudi otroci morajo popiti od 6 do 8 kozarcev vode vsak dan. Ko začutijo şejo, je to znak, da so predolgo čakali.

Vitamini in minerali imajo pomembne funkcije pri rasti otrokovega telesa. Pomagajo pri rasti in razvoju ter delovanju organov in celic v normalnih procesih presnove.

Preberite tudi:

NAJNOVEJÅ E