Debelost med mladostniki je epidemija sodobnega Äasa. Za debelost lahko zagotovo reÄemo, da je postala globalni problem. Debeli mladostniki so pogosto ÅŸrtve sodobnega naÄina ÅŸivljenja. Zato je nujno takoj ukrepati.
Vzroki za debelost so navadno kompleksni in redko obstaja le en vzrok. To so bolezni, ki smo jih do zdaj praviloma sreÄevali le pri odraslih ljudeh. Å portna aktivnost je temeljni kamen preventive pri izgubi telesne teÅŸe. Najpogosteje se priporoÄajo vsakodnevna vadba za izboljÅ¡anje telesne drÅŸe, aerobna vadba, vodne aktivnosti in skupinska vadba. Za veÄino preteÅŸkih mladostnikov diete niso potrebne in jih zato zdravniki ne priporoÄajo. Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi, uravnoteÅŸeno prehrano. Ustvariti je treba dolgoroÄno negativno energetsko bilanco. Za reÅ¡evanje debelosti pri mladostnikih ni dovolj zgolj razumevanje problema, temveÄ tudi razumevanje mladostnika. Treba jim je pribliÅŸati zdrav ÅŸivljenjski slog.
Odrasli debelost prinesejo iz otroštva
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization â WHO) opozarja, da debelost je in bo eden najveÄjih izzivov zdravstva 21. stoletja. NaraÅ¡Äanje debelosti otrok in mladine je izrazito predvsem v drÅŸavah razvitega Zahoda. V zadnjih dvajsetih letih se je izjemno poveÄal deleÅŸ tako prekomerno teÅŸkih kot tudi debelih mladostnikov v Sloveniji.
Znano je dejstvo, da je debelost sovraÅŸnik zdravja in da ima Å¡tevilne negativne posledice. Da bi lahko prepreÄili posledice, moramo najprej poznati vzroke za razvoj debelosti. Glavni vzrok je zagotovo neustrezen ÅŸivljenjski slog, kamor sodita predvsem Äezmerno uÅŸivanje hrane in nezadostno gibanje.
Zelo pogost pojav je, da odrasli svojo debelost prinesejo iz otroÅ¡tva. Krivcev za to je veÄ. Na prvem mestu je zagotovo druÅŸina, ki je najpomembnejÅ¡i dejavnik otrokovega razvoja. StarÅ¡i bi morali poskrbeti za primerno prehrano in telesno aktivnost svojega otroka.
Kompleksen problem
Äe ÅŸelimo, da bo manj mladine s prekomerno teÅŸo, se moramo reÅ¡evanja problema lotiti celostno in resno. Predvsem mora biti postopek izgube kilogramov zdrav. To doseÅŸemo s postopno spremembo ÅŸivljenjskega sloga. Äe zagotovimo mladostniku ustrezen naÄin prehranjevanja, ki bo usklajen s telesno dejavnostjo, bo to pravi naÄin.
Programi izgube odveÄne telesne teÅŸe pri mladini imajo svoje posebnosti. Predvsem je treba poskrbeti za ustrezno motivacijo mladostnika. Pogosto se dogaja, da oseba ÅŸeli izgubljati telesno teÅŸo zgolj z dieto, ne tudi s telesno aktivnostjo. Vadbo je treba prilagajati sodobnim potrebam in ÅŸeljam mladostnikov. Mladi preÅŸivijo Äedalje veÄ Äasa pred televizijskimi zasloni, predvsem pred raÄunalnikom.
Za debele mladostnike bi pogosto lahko rekli, da so ÅŸrtve sodobnega naÄina ÅŸivljenja. V otroÅ¡tvu jih morda starÅ¡i niso ustrezno usmerjali, jim dajali pravilnih smernic ali vzora glede zdravega naÄina ÅŸivljenja. Zato bi za debelost v otroÅ¡tvu lahko bila odgovorna druÅŸina. Ko pridejo v obdobje adolescence, zaÄnejo razmiÅ¡ljati samostojno, pomembnejÅ¡o vlogo prevzamejo vrstniki, okolje ter druÅŸba in ne veÄ druÅŸina. Problem je zelo kompleksen. PotroÅ¡niÅ¡ki naÄin ÅŸivljenja je pogosto vcepljen v naÅ¡e glave, za opravljanje vsakodnevnih obveznosti je treba vse veÄ sedeti. Tudi preÅŸivljanje prostega Äasa postaja podrejeno poplavi zabavne elektronike in je zato Äedalje bolj sedeÄe. Ker mladostniki nimajo ustreznih znanj, kako se spopadati s problemom debelosti, pogosto posegajo po metodah, pripomoÄkih in preparatih, ki navadno niso uspeÅ¡ni in celo zdravju Å¡kodljivi.
Debelost ni samo problem posameznika, je problem celotne populacije in ga je treba tako tudi obravnavati. UÄinkovito prepreÄevanje in zdravljenje zahtevata integriran pristop v vseh delih druÅŸbe. Je kroniÄna bolezen, ki zahteva dolgoroÄne strategije reÅ¡evanja in prepreÄevanja. Pojavlja se med vsemi starostnimi skupinami. UÄinkovito prepreÄevanje debelosti v zrelosti zahteva resen pristop ÅŸe v otroÅ¡tvu.
Kje so vzroki poveÄane stopnje debelih mladostnikov?
Vsakoletna raziskava centra za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za Å¡port je pokazala, da so se motoriÄne sposobnosti dijakov in dijakinj v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovile.
Otroci s svojo prekomerno teÅŸo in debelostjo ogroÅŸajo svoje zdravje in si ustvarjajo podlago za veÄjo bolehnost ali celo umrljivost v odraslosti.
Na prvem mestu je obilje hrane, ki jo zlahka kupimo, hitro pripravimo in se prekomerno najemo. Pogosto ni Äasa za pripravo kakovostne hrane ali, bolje reÄeno, si ga ne vzamemo. Po dolgem dnevu v sluÅŸbi ali Å¡oli so vsi laÄni in druÅŸinski Älani so pogosto preutrujeni, da bi bodisi pripravili bodisi poÄakali, da bodo pojedli zdrav obrok. Posledica tega je, da druÅŸine pogosto posegajo po hrani, ki ima malo hranilnih snovi in veliko maÅ¡Äob.
Pretirano uÅŸivanje sladkih pijaÄ in pijaÄ, polnih s kalorijami, prispeva k temu, da se mladostniki redijo. Mladostniki popijejo veÄ kole in podobnih pijaÄ z dodanimi mehurÄki, s katero nadomeÅ¡Äajo bolj zdrave pijaÄe, kot so voda, sadni sokovi in mleko. Pitje nezdravih pijaÄ gre tudi skupaj z visoko kaloriÄnimi prigrizki in hrano z visoko vsebnostjo maÅ¡Äob.
KoliÄina dnevnih obrokov je vsekakor pomembna, toda tudi raznovrstnost izbrane hrane je zelo pomemben dejavnik.
Velik problem je premajhno Å¡tevilo dnevnih obrokov. Prehranjevalni vzorec mnogih debelih in prekomerno teÅŸkih posameznikov je pogosto oblikovan tako, da izpuÅ¡Äajo jutranje obroke. ZaÄnejo z redilnim obrokom okoli poldneva. Na ta naÄin dobijo v manj obrokih veÄ energije. Prav tako imajo pogosto nasitne obroke za veÄerjo. S tem si oblikujejo svojske naÄine prehranjevanja, ki pripomorejo k debelosti.
Velike koliÄine energije so lahko zauÅŸite s prigrizki, ki so nam pogosto na voljo zunaj Äasa obrokov. To so po navadi Äipsi, piÅ¡koti, sladice in druga nezdrava hrana.
Ko se otroci dojijo pri materi, se zdi, da imajo prirojen obÄutek za to, koliko hrane potrebujejo. Toda ta obÄutek se oÄitno izgubi med rastjo otrok in seveda tudi zaradi pritiskov starÅ¡ev, ki jim vcepljajo svoje prehranjevalne navade.
Velikokrat je razlog za prenajedanje povezan z negativnimi obÄutki. Uporaba hrane zato, da bi potolaÅŸil ÅŸalost, lahko postavi obÄutke med hrano in obÄutki, ki nimajo nobene povezave z lakoto.
Posledice debelosti pri mladostnikih
Debelost za seboj potegne tudi mnoge psihosocialne dejavnike. Prekomerno teÅŸki mladostniki pogosto razvijejo slabo samopodobo. To je posledica neustrezne telesne teÅŸe, ki se kaÅŸe v zunanjem videzu. Zaradi tega so pogosto podvrÅŸeni opazkam in opravljanju vrstnikov. Hkrati njihova postava tudi odstopa od lepotnih idealov, ki nam jih okolica neprestano vsiljuje.
DruÅŸbeno zavraÄanje zaradi videza oziroma zaradi teÅŸe pride zlasti do izraza med mladostniki. Gibanje pomaga, vendar se prekomerno teÅŸki mladostniki neradi gibljejo, saj pri tem pogosto ne morejo dohajati vrstnikov. Dogaja se tudi, da jim je nerodno nositi kratke hlaÄe ali se preoblaÄiti pred drugimi. Mladostniki s prekomerno teÅŸo so tudi bolj nagnjeni k depresijam in bolj tveganemu obnaÅ¡anju, kot je uÅŸivanje mamil in alkohola. Bolezni prehrane so psihiatriÄne bolezni. Pogosto se pojavljajo pri najstnikih in najstnicah. Poznane so kot bulimija (bulimia nervosa), anoreksija (anorexia nervosa) in prekomerna prehrana.
Kako lahko ukrepajo starši?
StarÅ¡i imajo na svoje otroke najveÄji vpliv. Zato je pomembno, da vplivajo na ÅŸivljenjski slog svojih otrok s postavljanjem dobrih zgledov in z izobraÅŸevanjem otrok in tudi sebe, Äe nimajo ustreznega znanja. Pogosto je problem, Äe so starÅ¡i prekomerno teÅŸki. Tako imajo lahko otroci genetsko predpostavko, da bodo debeli. Prav tako so postavljeni v okolje, ki spodbuja debelost. Nagovarjati mladostnika v Å¡portno aktivnost bo namreÄ mnogo laÅŸje, Äe bodo tudi starÅ¡i sami Å¡portno aktivni.
Da bi bilo prepreÄevanje debelosti ali celo njeno zdravljenje v krogu druÅŸine uspeÅ¡no, se je treba problema lotiti celostno. Zavedati se moramo, da je proces izgubljanja preseÅŸka telesne teÅŸe zelo poÄasen. Zato je za uspeÅ¡no in trajnostno izgubo maÅ¡Äobne mase treba narediti majhne spremembe, katere so za druÅŸino sprejemljive, a imajo vseeno vpliv na izgubo teÅŸe in spremembo ÅŸivljenjskega sloga.
Å ole imajo pomembno vlogo pri prikazovanju pomena zdravega naÄina ÅŸivljenja. To naj ni le vloga Å¡portnih pedagogov in Å¡portne vzgoje, temveÄ naj k temu pripomorejo tudi uÄitelji drugih predmetov. Å ole lahko na debelost otrok vplivajo tudi s ponujanjem zdrave hrane za malice in kosila. Toda vsekakor ima najveÄji vpliv prav Å¡portna vzgoja. Nenehno naj se ozaveÅ¡Äa starÅ¡e in uÄence o pomenu Å¡portne rekreacije in zdrave prehrane. PoveÄati bi bilo treba tako obseg ur Å¡portne vzgoje, kakor tudi drugih gibalnih dejavnosti.
Spremljanje medijev, Å¡e zlasti gledanje televizije, je izrazito sedeÄa dejavnost. Seveda bi morali starÅ¡i doloÄiti, koliko televizije je dovolj. Pogosto letijo na medije tudi oÄitki, da postavljajo lepotne standarde, zaradi katerih si otroci vzpostavijo slabÅ¡o samopodobo. Pogosto je tudi oglaÅ¡evanje nezdrave prehrane.
Kakšna naj bo telesna aktivnost za preteşkega mladostnika?
Å portna aktivnost je zelo pomemben del programa za izgubo telesne teÅŸe, zato mora biti tudi pri mladostnikih osnova za zdravljenje ali odpravljanje debelosti. Na skeletnem miÅ¡iÄevju se nabira najveÄ odveÄne maÅ¡Äobe. Torej mora biti aktivnost naravnana k Äim veÄjemu izgorevanju maÅ¡Äobe in prerazporeditvi telesne sestave. Z aktivnostjo ÅŸelimo izgubljati maÅ¡Äobo in ohraniti ali poveÄati pusto telesno maso. Å portna aktivnost ima vsestranske koristi in ne zgolj izgubo telesne teÅŸe. Posameznik ima zato tudi boljÅ¡i odnos do sebe in drugih v svoji okolici. Å portno aktivna oseba ima moÄnejÅ¡e miÅ¡iÄevje in kosti, vadba krepi srÄno miÅ¡ico, zmanjÅ¡a se tveganje za obolenja itd. Äeprav ima telesna aktivnost vsestransko dobre uÄinke na Älovekov organizem, je treba biti pri izdelavi programa vadbe previden.
Äe ÅŸelimo, da se mladostnik po konÄanem programu ne bo vrnil v star ÅŸivljenjski slog, je treba vadeÄim dopovedati, da bo napredek zelo poÄasen, vendar bo. Obstaja nekaj konceptov, ki jih morajo razumeti tako starÅ¡i kot tudi njihovi otroci, da jih obdrÅŸimo pri vadbi. Pomembno je, da se izboljÅ¡uje zdravstvena in telesna sposobnost, Äeprav se to morda ne pozna pri kilogramih. Å port nam bo vedno ponudil prednosti, tudi po kratkem obdobju vadbe. Na zaÄetku pogosto ne pride do zmanjÅ¡anja teÅŸe. ZmanjÅ¡ana telesna teÅŸa je plod dolgotrajnega dela.
NemogoÄe je predpisati univerzalno vadbo, s katero bi zadovoljili ÅŸelje prekomerno teÅŸkih mladostnikov razliÄnih starosti, spola, stopnje debelosti in razliÄnega zdravja. VeÄinoma so poznana predvsem sploÅ¡na navodila, ki nam dajejo nekatere uporabne smernice. Prekomerno teÅŸka mladina ima pogosto ortopedske teÅŸave, kot so slaba drÅŸa, nepravilna ukrivljenost hrbtenice, nerazvite oziroma nenapete miÅ¡ice ramen in trupa. Treba jih je dobro upoÅ¡tevati, ko se oblikuje program vadbe.
StarÅ¡i in drugi druÅŸinski Älani naj se pri vadbi Äim pogosteje pridruÅŸijo. Vadba naj bo vesela, privlaÄna in zabavna, saj se edino tako lahko ohranja ustrezna motivacija. Zelo primerno je tudi izobraÅŸevanje o zdravem ÅŸivljenjskem slogu. Vadba naj bo vsakodnevna ali vsaj trikrat tedensko in postopna.
Kakšna naj bo prehrana preteşkega mladostnika?
Za veÄino preteÅŸkih mladostnikov diete niso potrebne in jih zato zdravniki ne priporoÄajo. Mladostnik ne bi smel nikoli na shujÅ¡evalno dieto brez odobritve zdravnika, strokovnjaka za diete. Äe prekomerna telesna teÅŸa ne ogroÅŸa zdravja mladostnika, potem je vÄasih dovolj, Äe jo zgolj ohranja. Mladostnik je namreÄ v obdobju rasti, in Äe bo teÅŸa ostajala ista, se bo poslediÄno spremenil tudi ITM. IzloÄanje hranil z bistvenimi hranilnimi snovmi ali pa drastiÄno zmanjÅ¡anje kalorij bi lahko imelo Å¡kodljive posledice za otrokovo zdravje in bi povzroÄalo motnje v rasti in sploÅ¡nem razvoju. Za mladostnika nikoli ne bi smel biti cilj oznaka na tehtnici. Pomembno je, da se nauÄijo prehranjevalnih navad, da se gibljejo in si ustvarijo veselje do teh navad.
HujÅ¡anje si pogosto predstavljamo kot strogo zmanjÅ¡anje koliÄine zauÅŸite hrane. S tem ogrozimo delovanje imunskega sistema. Telo zaÄne po nepotrebnem izloÄati stresne hormone, zaradi katerih naÅ¡e telo postane dovzetnejÅ¡e za razliÄna imunska obolenja. Osebe pri hujÅ¡anju pogosto ne vedo, da s stradanjem ne izgubljajo maÅ¡Äobnih zalog, Äeprav tehtnica pokaÅŸe manj kilogramov. ManjÅ¡o telesno teÅŸo gre pripisati izgubi miÅ¡iÄne mase.
Zato se bom izognila besedi hujÅ¡anje in raje uporabila spremembe prehrambnih navad kot preventivnem sredstvu za izgubo odveÄne telesne teÅŸe. Ko govorimo o prehrani, imejmo v mislih razliÄne hranilne snovi, njihovo kombiniranje pri pripravi obrokov ter reÅŸim prehranjevanja in uÅŸivanja tekoÄin. Otroci in mladostniki potrebujejo, da bi ostali zdravi, uravnoteÅŸeno prehrano. To doseÅŸemo tako, da je hrana sestavljena iz vseh osnovnih skupin ÅŸivil. UravnoteÅŸeno prehrano lahko kombiniramo na podlagi petih osnovnih ÅŸivil. V osnovno pomoÄ nam je lahko prehrambna piramida, katera nam pove, koliko in katere skupine hranil naj vkljuÄujemo v svoje obroke.
Za ohranjanje zdravega prehranjevanja se morajo starÅ¡i drÅŸati doloÄenih smernic. Te jim svetujejo, da svojim otrokom pripravijo pet manjÅ¡ih obrokov dnevno brez vmesnih prigrizkov. Poskrbijo naj, da popijejo vsaj liter in pol do dva litra vode na dan.
V obroke morajo vkljuÄevati veliko polnozrnatih ÅŸit, sadja in zelenjave, katere pospeÅ¡ujejo zdravo prebavo. Pomemben je dobro razporejen urnik prehranjevanja, ki temelji na rednih obrokih in prigrizkih. Omejijo naj prehranjevanje v restavracijah s hitro prehrano. Doma jedo skupaj kot druÅŸina in si za obrok vzamejo Äas. PoÄasno uÅŸivanje hrane omogoÄa, da hrano dobro prebavimo in razvijemo obÄutek sitosti. Naj sladica ali kateri drug poobedek ne bo nagrada za to, da otrok do konca poje kakÅ¡no jed. StarÅ¡i naj ne silijo otroka, naj poje vse, kar je na mizi.
Sestavine za obroke
Beljakovine so gradniki organov, ki sluÅŸijo za rast in obnovo poÅ¡kodovanih celic. Pomagajo tudi pri presnovi in tvorjenju protiteles. Sestavljale naj bi od 10 do 15 odstotkov energijske vrednosti prehrane. V telesu se razbijejo na 22 vrst aminokislin. Te sluÅŸijo pri gradnji miÅ¡ic, kosti, telesnih organov, krvi in imunskega sistema. So predvsem v mesu, perutnini, ribah, jajcih, mleÄnih izdelkih, oreÅ¡Äkih, semenih stroÄnicah in ÅŸitih. Beljakovine so kljuÄnega pomena za zdravo rast, zato je pomembno, da jih otroci redno uÅŸivajo v zadostnih koliÄinah.
Tako otroci kot tudi odrasli potrebujemo ogljikove hidrate (OH), saj so za telo najpomembnejši in najdostopnejši vir energije. V prehrani naj jih bo od 50 do 60 odstotkov energijske vrednosti glede na vsa zauşita hranila. V naši prehrani naj bi prevladovali kompleksni ogljikovi hidrati, od enostavnih pa predvsem ogljikovi hidrati, ki so v sadju.
Vsi potrebujemo vlaknine, ki omogoÄajo normalno delovanje Ärevesja in prepreÄijo zaprtje. Lahko tudi zniÅŸujejo raven LDL-holesterola in prepreÄujejo bolezni srca in sladkorno bolezen. Vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi in ÅŸitih. Hrana iz rastlinskih izdelkov vsebuje vlaknine. Polnozrnat kruh in kosmiÄi jih vsebujejo veÄ kot bel kruh in beli riÅŸ. Vlaknine sodijo med ogljikove hidrate, vendar ne vsebujejo kalorij.
UÅŸivanje maÅ¡Äob ima velik pomen za rast in razvoj. V prehrani naj jih bo od 30 do 35 odstotkov energijske vrednosti zauÅŸite hrane, vendar le 10 odstotkov nasiÄenih maÅ¡Äob. So koncentrirano gorivo za telo, poleg tega pa se v njih topijo vitamini A, D, E in K. So nujne za delovanje ÅŸivÄevja in so zidaki hormonov. Pomagajo pri gradnji tkiv.
Ne pozabimo na vodo. Voda stabilizira telesno temperaturo, prenaÅ¡a hranljive snovi in odnaÅ¡a Å¡kodljive produkte. Tudi otroci morajo popiti od 6 do 8 kozarcev vode vsak dan. Ko zaÄutijo ÅŸejo, je to znak, da so predolgo Äakali.
Vitamini in minerali imajo pomembne funkcije pri rasti otrokovega telesa. Pomagajo pri rasti in razvoju ter delovanju organov in celic v normalnih procesih presnove.
Preberite tudi: