Jok je znak moči in ne šibkosti

Jok je pogost pojav – je normalen odziv na čustva, vendar pa se ljudi, ki veliko jočejo, pogosto smatra kot šibke in nezmožne zadrževanja čustev. Mnogi zato svoje čustvene stiske zatirajo. Jok je naša čustvena povezava s svetom. To preprosto dejanje pogosto vidimo kot šibkost, pa čeprav dejansko kaže moč v nas. Omogoča nam praznovanje pozitivnega in pomaga, da se v življenju prepustimo negativnim stvarem. Čas je, da se s tem predsodki konča, zlasti v času, ko posvečamo veliko pozornosti duševnemu in čustvenemu zdravju. Jok ni znak šibkosti in tu so razlogi, zakaj bi morali brez zadržkov pustiti solzam na plan, če se tako počutimo. Jok je znak moči; ne glede na to, kaj pravi družba. Potrebna je namreč velika moč, da pokažete ranljivost.

Jok

 »Močna oseba ni tista, ki ne joka. Močna oseba je tista, ki se zjoka, nato vstane in se spet bori.«

Jok deluje protistresno

Jok je znak preobremenjenosti. Občutek preobremenjenosti je lahko stresna izkušnja za zdravje ljudi. Nevroznanstvenik William H. Frey II v svoji raziskavi razkrije, da jok pomaga odstraniti kemikalije, ki se naberejo med stresom. Solze imajo hormon, znan kot adrenokortikotropni hormon (ACTH). To je oblika stresnega hormona, ki ga jok dobesedno odplakne iz telesa. Ugotovili boste tudi, da boste po ‘dobrem’ joku razmišljali veliko bolj racionalno in vse, kar vas je že prej preganjalo, se bo zdelo bolj obvladljivo.

Jok pomeni, da se soočate s svojimi občutki

Ko jokate, se srečujete s svojimi čustvi. Neposredno jih gledate in jim dovolite, da vas nekaj časa preplavijo, nato pa jih spustite, ko solze nehajo teči. Nasprotno pa odločno zavračati jok pomeni na nek način bežati od svojih občutkov in ne sprostiti negativnih čustev, ki spodkopavajo vaše duševno in fizično počutje. Jokanje ne pomeni, da se ne znate ukvarjati s svojim življenjem – nasprotno, kaže na globljo sposobnost ravnanja z življenjem, ker niste nagnjeni k begu. Namesto tega ste prizemljeni in iskreno kažete in izkusite svoje resnične odzive na življenjske situacije, ne glede na to, ali so boleče ali ne. Tega se ne bi smeli sramovati ali se opravičevati.

Jok sprošča čustva

Jok ni rezerviran le za eno samo čustvo. Nekateri jočejo, ko so žalostni, nekateri jočejo, ko so veseli, nekateri ko jih je sram ali ko jih kaj boli, drugi celo, ko so jezni. Jok pokaže, da so vam vaša čustva znana in jasna.

»Jok ni znak šibkosti. Že od rojstva je to znak, da si živ.«

Ne zanima vas, kako vas dojemajo drugi

Ko jokate, odprto pokažete svojo ranljivost. Pogumno je drugim ljudem pokazati svojo najbolj čustveno plat, ne da bi se spraševali, kaj si mislijo o vas. Mnogi so odraščali v družinah, v katerih družinski člani niso kazali močnih čustev, bodisi zaradi šibkosti bodisi morda zato, ker je bilo to “moteče.” To neupoštevanje napačnih vidikov drugih vas bo približalo ljudem, ki so vam res pomembni in pred katerimi ste lahko ranljivi in točno taki, kot ste. Vedeli boste tudi, kateri ljudje v resnici nimajo svojega mesta v vašem življenju – tisti, ki jim je ob vaših solzah nelagodno in se ne znajo spopasti s svojimi. Obkrožite se samo z ljudmi, ki vam pomagajo rasti in ki se ne bojijo pristnosti. Če vas ne skrbi, kako vas drugi dojemajo, to pomeni, da ste zavrnili ta negativna sporočila in zadušili družbene norme in veste, da pokazati čustva drugim pomeni pokazati, da si človek.

Solze pomagajo, da izrazite bolečino, jo pozabite in greste naprej

Če se pretvarjate, da je vse v redu, ne pridobite ničesar, razen zatiranih čustev in negativne energije, ki se kopiči v vas. Konkreten jok je odličen način, da se osvobodite odvečne čustvene prtljage, ki je ne potrebujete več in ki lahko vpliva na vaše duševno zdravje, zato jokajte in spustite proč vse, česar ne potrebujete.

Jok pomaga ob žalovanju in izgubi

Izgubiti nekoga ali nekaj pomembnega je tragično. To je občutek, ki te zajame do te mere, da se zdi edino olajšanje jok in objem bližnjega prijatelja. Velikokrat zadržujemo solze, da bi bilo drugim lažje, vendar to ni najboljši pristop za nas. Ne pretvarjajte se, da ste močni samo zato, da bi se drugi počutili bolj udobno. Namesto tega se osredotočite na tisto, kar morate v tem trenutku prebroditi. Jok je lahko dobra tolažba, solze pa lahko postanejo vaš najboljši prijatelj, ko predelujete izgubo.

Solze pomagajo čutiti, ko ne veste, kaj bi morali čutiti

Ste se kdaj zjokali samo zato, ker niste vedeli, kaj bi morali čutiti? Življenje nas včasih preseneti in včasih je za nas vsega preveč. Težko je ostati pri sebi, če naš naslednji korak ni povsem jasen. Takrat nas lahko reši dober jok. Jok sprosti nakopičen stres, izboljša počutje in izboljša ustvarjalnost. Po joku je običajno, da dobimo več energije in novih idej, kako se spoprijeti z izzivi, s katerimi se soočamo.

Jok čisti oči

Solze ohranjajo oči navlažene, tako da lahko jasno vidite. Lizocim, encim, ki ga vsebuje solza, ima antibakterijske in protivirusne lastnosti. Solze vsebujejo tudi glukozo, ki pomaga negovati očesno površino in notranjost vek. Obstajajo tri vrste solz: stalne solze, ki ohranjajo površino okoli očesa vlažno, da se zaščiti pred okužbo. Refleksne solze, ki tečejo, ko nekaj draži očesno območje. Čustvene solze, ki imajo drugačen kemično sestavo in so lahko naravno zdravilo proti bolečinam. Ko se boste naslednjič počutili, da bi se najraje zjokali, solz torej nikar ne zadržujte. Pustite, da vam stečejo po licu, nato pa jih obrišite in pojdite z dvignjeno glavo nasproti izzivom.

Preberite tudi: Kako čustva vplivajo na naše telesno počutje?

Zdravniki so mislili, da gre za menstrualne krče, a odkrili nekaj povsem drugega

0

19-letna Molly Rose Taylor iz Velike Britanije je trpela za močnimi in nevzdržnimi menstrualnimi bolečinami od svojega devetega leta. Čeprav je dismenoreja običajen pojav, je imela Molly slutnjo, da ne gre le za običajne menstrualne krče. Po nekaj letih raziskovanj in po nekaj napačnih diagnozah pa je le prepoznala srž njenih težav.

»Ko sem prvič dobila menstruacijo, so zdravniki bolečine pripisovali moji starosti,« je dejala Molly. Zdravniki so ji pri starosti 12-ih let predpisali kontracepcijske tablete. »Ko sem kasneje želela imeti prvi spolni odnos, sem čutila nenormalno bolečino, zaradi česar je bil odnos nemogoč. Bilo me je sram«. Še naprej je iskala pravilno diagnozo za svoje boleče, težke menstrualne dni, težave s tamponi in boleč spolni odnos.

Njen zdravnik je posumil, da ima spolno prenosljivo okužbo, toda ko so se rezultati izkazali za negativne, je Molly spoznala, da bo morala sama najti odgovore, ki jih išče. »Vedela sem, da je nekaj narobe, zato sem se temu bolj posvetila«. S pomočjo lastnih raziskav je Molly ugotovila, da ima redko prirojeno stanje, znano kot dvojna maternica. Ko je od svojega splošnega zdravnika prejela napotnico za ustreznega specialista, ni trajalo dolgo, da so potrdili njene sume: »V desetih minutah so potrdili, da imam dve maternici, dva maternična vratu in dve vagini. Kljub temu sem se počutila tako srečno, da sem končno vedela, kaj je narobe,« je Taylor povedala za tuj medij Metro.

Uterus didelphys ali dvojna maternica izvira iz nenormalnega razvoja ploda. Običajno se dve majhni cevki, imenovani mullerijski kanali, med razvojem ploda zlijeta skupaj, da nastane ena sama maternica. Toda pri posameznicah z dvojno maternico se ti mullerijski kanali ne zlijejo in tvorijo dve ločeni funkcionalni maternici. Pri mnogih posameznicah, vključno z Molly, se nato razvijeta tudi dve vagini, ki sta ločeni s tanko membrano, imenovano vzdolžni septum. Pogostejši anomaliji mullerijskih vodov sta deljena maternica ali maternica v obliki srca, vendar to ni enako kot dvojna maternica.

Dvojno maternico se običajno diagnosticira z ultrazvokom, sonohisterogramom, magnetno resonanco ali histerosalpingografijo. Za osebe, ki zaradi tega stanja nimajo negativnih simptomov, zdravljenje ni potrebno. Lahko pa je na voljo korektivna operacija, če se sumi, da je to stanje vzrok za več splavov. Nosečnost in porod sta težja, vendar ne nemogoča. Zaradi manjše maternice pogosto pride do zgodnejšega poroda.

Kaj se je zgodilo z Molly-Rose Taylor?

Po odstranitvi vaginalnega vzdolžnega septuma je Taylor optimistična in hvaležna, da je našla vzrok svoje bolečine. »Zdaj vem da je bil vzrok neznosne bolečine v tem, da sem imela dve menstruaciji hkrati.« Ali Molly skrbi nosečnost v prihodnosti? »S tem se zaenkrat še ne obremenjujem,« je bil njen odgovor na to vprašanje. Molly upa, da bo njena izkušnja k temu spodbudila tudi druge.«Če ne bi bila vztrajna, me nikoli nihče ne bi razumel. Delim svojo zgodbo, da bi ozaveščala druge deklice in ženske, ki bodo morda šle skozi enako situacijo,« je še dodala Molly.

Preberite tudi: Zavrnili so ji PAP test, ker je bila stara 24 let in “premlada”. Mesece pozneje so ji diagnosticirali raka.

Stvari, ki jih razumejo le ženske, ki so odraščale brez matere

Ljubezen staršev je običajno močna in brezpogojna ljubezen brez primere. Izguba enega izmed staršev zato neizmerno boli. Če otrok izgubi mamo ali očeta v ranem otroštvu ali mladostništvu, izgubo čuti celo življenje. Pravijo, da je mama ena sama in res je tako. Mati naj bi bila oseba, ki vodi skozi življenje, pomaga ob težkih trenutkih in je na splošno močan podporni steber, ne glede na situacijo.

Ženske odraščajo brez mame

Težko si je predstavljati, kaj doživlja ženska, ki je odraščala brez tega in ki mamino toplino tako zelo pogreša. Mati je namreč pomembna oseba, ki je ključna za gradnjo ljubezni in naklonjenosti. Čeprav te lahko tudi oče nauči teh stvari, je odraščanje z materjo vseeno drugačno. Izguba matere v zgodnjem otroštvu lahko vpliva na otroka. Odraščanje brez matere lahko škoduje otrokovemu občutku varnosti v svetu. Otroci, ki z materjo ne oblikujejo varne navezanosti, lahko čutijo strah, dvom in oklevanje glede sveta okoli sebe. Odraščanje brez matere lahko nakazuje, da ima ali bo imel otrok težave v svojem psihološkem, čustvenem in socialnem razvoju, vendar te težave ne bi smele opredeliti, kdo je otrok in kaj lahko kot oseba doseže v življenju. Vse to se seveda razlikuje od posameznika do posameznika in od okoliščin, v katerih živi. Če ste kot deklica izgubili svojo mater, potem razumete naslednja dejstva.

Čutite zavist

Če ste odraščali brez matere, ste drugim, ki so to srečo imeli, nehote zavistni, kljub temu, da jim srečo seveda privoščite. Če ste odraščali brez matere, pogrešate njene klice, si predstavljate, kako bi skupaj nakupovali in kakšna bi bila nedeljska kosila. Pogrešate stvari, ki so drugim samoumevne.

Zgradili ste zidove

Če ste izkusili izgubo, ste okoli sebe zgradili visoke in močne zidove. Izguba matere povzroči strah pred izgubo česarkoli in kogarkoli.

Zaznavanje

Zdi se, da vas na izgubo pokojne osebe spominja vse. Morda vas nanjo spominja pesem, vonj ali metulj, ki je pristal na vaši roki.

Veste, da čas ne celi ran

Misel, da čas celi rane, je pogosto izrečena, pa vendar ne drži. Drži pa, da žalovanje sčasoma preraste v žalost. Čas ne celi ran, pomaga pa, da se naučite z bolečino in žalostjo živeti. Tako postanete močnejši, zaradi česar občutke izgube lažje prenašate.

Pogrešate jo pri običajnih opravkih

Če ste odraščali brez matere, vas morda nihče ni naučil gospodinjskih trikov in mamo pogrešate vsakič, ko imate vprašanje ali ne veste, kako bi se nečesa lotili.

Ženske odraščajo brez mame

Pogrešate jo ob pomembnih prelomnicah

Če ste odraščali brez matere, razumete bolečino izgube. Žalostni ste bili ob pomembnih življenjskih prelomnicah; ob maturi, diplomi, rojstvu otroka ali poroki. Grenka misel vas spreleti tudi ob pomembnih praznikih in rojstnih dnevih. Včasih vas bolečina objame tudi ob »navadnih« dneh.

Iščete podobnosti

V sebi iščete podobnosti, ki bi jih imeli z mamo. Najdite najbolj močne vrline in jih krepite. Vaša mati bi si želela, da ste pogumni in vztrajni in da ste zaradi izgube le močnejši.

Toliko stvari ji še želite povedati

Normalno je, da si želite, da bi bila vaša mati ob vas, ko bi križarili skozi življenje. Še toliko stvari bi ji radi povedali ali jo vprašali.

Morda vaše matere ni tu, ob vas, a ste zato močnejši. Vedeti morate, da od tam nekje spremlja vsa kvaš korak in vas podpira. Vaša mati bi želela, da ostanete srečni, veseli in močni. Spomin nanjo naj bo lep. Naj vas izguba ne definira, naj vas pozitivno izoblikuje. Ni popolnega načina za žalovanje. Najti morate način, ki deluje za vas. Tu je nekaj nasvetov za lažje soočanje z izgubo:

Bodite dobri do sebe

To je ena najpomembnejših stvari. Imejte se radi. Odnos, ki ga imate s samim s seboj, je odnos, ki ga morate najbolj negovati. Razvajajte se, kot bi vas razvajala mati.

Skrbite za svoje srce

Priznajte si, da vam pri srcu zaradi izgube matere manjka delček, vendar ne zanemarjajte dejstva, da je vaše srce zato postalo večje in močnejše. Poiščite način, s katerim boste lahko izrazili čustva.

Praznujte spomine – stare in nove

Spomnite se lepih trenutkov, ki ste jih z mamo preživeli. Poglejte stare fotografije in podoživite lepe dni. Obiščite kraje, ki so vaši materi pomenili veliko in ustvarite nove spomine.

Najdite ljudi, ki so doživeli podobno

Morda se počutite nerazumljene. Poiščite ljudi, ki so doživeli podobno kot vi in lažje vam bo. Z nekom, ki doživlja enaka čustva, se vam bo morda lažje pogovarjati.

Vedite, da je najhuje mimo in da ste zaradi izgube samostojnejša, močnejša in neodvisna oseba, ki zmore veliko.

Preberite tudi: Neustrašne ženske se spopadajo z menopavzo s plavanjem v ledeno mrzli vodi

Jasnovidka Sara Memić: Slovenke ne znate zapeljevati

0

Čeprav je Sara Memić videla nekatere resnične dogodke iz moje preteklosti, znala opisati natančno lokacijo naše pisarne in mize, kjer običajno sedim, me je najbolj prevzela s svojo neposrednostjo, ognjevitostjo in sposobnostjo, da človeka sprejme natanko takšnega, kot je. 

Pogosti vas z ljubeznijo

Kdor misli, da je jasnovidnost edini dar Sare Memić, ne bi mogel bolj udariti mimo. Njen pravi dar je namreč sposobnost, da se človek ob njej počuti kot doma. Sara človeka ne pogosti le s slastno domačo hrano in krepko turško kavo, ampak predvsem z ljubeznijo in s tem, česar v odnosih dandanes najbolj primanjkuje – s svojim časom.

»Drago dete, kam se ti pa mudi? Počasi, počasi, bova najprej v miru popili kavo,« me miri, ko hitim prižigat diktafon po tem, ko se še oblizujem od v ustih topečih se palačink, ki jih je pripravila med tem, ko sem s slastjo praznila krožnik odličnih špinačnih rezancev. »Vidim, da bom doživela metuzalemska leta, zato moram jesti zdravo in skrbeti zase,« pripomni z drobnim nasmeškom, ki se v hipu prelije v povsem zamišljen vizionarski izraz, ki mi da vedeti, da se Sara Memić še zdaleč ne šali in da resnično verjame, da še dolgo ne bo rekla zadnje besede.

Pri triinsedemdesetih letih je njen duh še kako mladosten in neukročen, energija na višku, njene bistre oči pa predirljivo vrtajo vate, s čimer te prisili, da morebitno narejenost odvržeš že pri vratih. Sara Memić ne prenese laži in tudi sama ne izgublja časa z ovinkarjenjem, ampak resnico dramatično izstreli, tudi če je zabeljena s kakšno balkansko kletvico, ki pa se prav simpatično poda njeni temperamentni in odločni naravi. Brez dlake na jeziku in s slikovitim načinom govorjenja, ki se med pogovorom ves čas drastično spreminja, ji uspeva, da je, kamorkoli pride, v središču pozornosti in da v njeni družbi zagotovo ni dolgčas.

Sara Memić

Sari Memić zaupa ogromno ljudi in ona se prav vsakemu za zaupanje tudi zahvali. Banjalučanka, ki je Slovenijo za svoj drugi dom sprejela leta 1991, je nekoč našla ugrabljeno dekle v Avstraliji, pri nas pa se je javnosti med drugim dokazala s sodelovanjem v arheoloških izkopavanjih s Pokrajinskim muzejem Ptuj, ko je natančno narisala, kje bodo našli starorimske spomenike in ostanke rimske ceste. Po tem pa je številnim pomagala ohraniti zdravje tako, da je pravilno napovedala njihovo diagnozo, in s pravočasnim obiskom zdravnika so bolniki po njeni zaslugi pridobili nekaj dragocenega časa, ki je marsikomu rešil življenje. O Sari Memić je leta 2014 RTV Slovenija posnela tudi dokumentarni film Pogled v prihodnost, v katerem so o njenih sposobnostih pričali ljudje sami. 

“Vsak človek je dragulj, ki ga je treba izbrusiti. Še največji lopov na svetu je bil rojen s čistim srcem. Življenje kvari ljudi!”

Sara, na prireditvi Jasnovidnost, dar za znanje ste napolnili Cankarjev dom. Kako ste se počutili ob tem uspehu?

Počutila sem se kot mama vseh teh ljudi. Čutila sem, kot da sem zbrala svoje otroke, da se po dolgem času srečamo in skupaj poveselimo. Bila sem srečna in ponosna, ker sem ugotovila, da sem v tej državi resnično naredila nekaj dobrega in da so me državljani Slovenije sprejeli za svojo.

Si nikoli niste želeli nazaj v rodno Banjaluko? Kako pa vi doživljate nas?

V Sloveniji sem doživela res veliko lepega, spoznala sem čudovite prijatelje, ki jih ne bi nikoli zamenjala. Čas je naredil svoje, zaljubila sem se v to deželo in ljudi. Nikakor se ne strinjam z bedastim stereotipom, da so Slovenci trmasti. Vsak človek je dragulj, ki ga je treba izbrusiti. Še največji lopov na svetu je bil rojen s čistim srcem. Življenje kvari ljudi!

Ste modra ženska, z nasveti ste pomagali številnim. Kako ste se vi uprli temu, da bi vas življenje pokvarilo?

Da ostaneš pošten, moraš predvsem spoštovati sebe, potem pa lahko spoštuješ tudi druge. Ni pomembno, kakšne lase imaš, kakšno barvo kože ali kako visok si. Pomembno je, kaj boš naredil iz svojega življenja.

Sara Memić, jasnovidka

Vi ste mi že takoj povedali, da še niste rekli zadnje besede.

Želim narediti nekaj pomembnega, pustiti pečat. Mogoče se komu sliši smešno in naivno, ampak moja življenjska želja je, da pomagam ljudem. Da pomagam slepim in gluhim otrokom, da pomagam tistim, ki od nas upravičeno pričakujejo, da smo njihovo sonce in njihove roke. To ni farsa. Vsak, ki me pozna, ve, da je to v meni, da sem ženska, ki želi pomagati.

Pa štejete, kolikim ste s svojim darom in nasveti o zdravju do zdaj pomagali?

Če bi naredili anonimno anketo in če bi bili ljudje iskreni do sebe in mene, verjemite, da bi to potrdili. Ampak Slovence je sram priznati, da so iskali pomoč pri Sari. Spremljam tudi primere družin, ki jih ne poznam – ampak vidim, kaj se dogaja z njihovimi bolnimi otroki. Če pride do stika, mi matere rečejo: »Ne poznate nas, pa skrbite za našega otroka.« Odgovorim jim: »Poznam te, draga moja, spoznala sem tvoje solze

“Ve, Slovenke, sploh ne znate zapeljati moškega v pravem pomenu besede! Tako daleč greste, da iz moškega naredite copato. Takšnega moškega jaz nikoli ne bi mogla ljubiti.”

NAJAmemic sara 3

Pa se spomnite ljudi, ki vas poiščejo?

Seveda, prav vsakega! Tebe se bom spomnila še čez dvajset let. Natanko bom vedela, kje si sedela in kako si z veseljem jedla palačinke! (smeh)

Kako si razlagate, da tako veliko ljudi išče prav vašo pomoč?

Ljudje iščejo kakovost. V petindvajsetih letih delovanja v Sloveniji se lahko pohvalim z ogromno rezultati. A od mene ne pričakujte napovedi za jutri. Ko sem bila stara devet let, sem napovedala, kaj se bo zgodilo z medvedki na Atlantiku. Prijateljice niso verjele, rekle so, da se mi je zmešalo. A vse te prijateljice so bile zdaj v Cankarjevem domu. V otroštvu sem imela zaradi svojega daru težave, zato je bil skrivnost. Kar sem napovedala pri devetih letih, se je torej uresničilo zdaj, ko jih imam čez sedemdeset.

Torej vam vaš dar omogoča vpogled v prav vse?

Da ne bo pomote, pravi jasnovidec ni dober na vsakem področju. Jaz izstopam po tem, da sem dobra na področju diagnosticiranja bolezni, področju zdravja, tudi umorov, vidim lokacije. Ampak nesmisel pa je, da me ljudje sprašujejo za kombinacije lota in srečk! (premor) Če bi mi bog to dal, bi bila zdaj zagotovo že pri predsedniku ZDA! (smeh) Sem ženska, ki pomaga in se ne boji.

NAJAmemic sara 7

Vaša goreča želja je torej sodelovati z medicino, pomagati pri postavljanju diagnoz. Kako to poteka?

Ni mi treba niti videti bolnika. Slišati moram namreč samo njegov glas. Ni mi treba znati niti jezika. Pomembno je, da narišem skico organa in tako zdravnika usmerim, kje naj išče težave.

Pa vas ljudje, ko jim kaj pravilno napoveste, običajno znova obiščejo in to sporočijo? Kako se takrat počutite?

Ljubo moje dete, ni večje sreče kot nekomu povedati, da nima raka. Najsrečnejša sem, ko se mi oglasijo: »Gospa Sara Memić, prav ste imeli, to ni bila prava diagnoza.« Nekoč je par, nad katerim so vsi obupali in sem jima samo jaz svetovala, naj vztrajata, sporočil: »Če ne bi bilo Sare, ne bi imela sina!« Zdravje in zdrav razum sta najpomembnejša. Žal mi je, da mladi zdaj nimajo časa zase. Vsi pritiskamo nanje, nihče pa jih ne vpraša: »Sin, kako si? Si dobro?« V tej družbi manjka topline, pa recite, kar hočete! Predvsem mladim, ki jih nihče ne razume. Zakaj je pomembno, kako so videti, kakšno pričesko imajo? To je popolnoma brezpredmetno, pomemben je samo značaj!

No, pa saj lepota naj bi bila povezana tudi s stanjem duha.

(se razburi) Lepo vas prosim, ne prenesem, da mi po kakšni oddaji kdo reče, kako sem bila lepa! Draga moja, zakaj ne vidiš širokega razpona moje pameti in možganov? Prvič te vidim, pa sem ti natančno opisala, kje živi tvoja hči, ti jo opisala, ti pa hvališ mojo pričesko in oblačila.

NAJAmemic sara 1

“Žal mi je, da mladi zdaj nimajo časa zase. Vsi pritiskamo nanje, nihče pa jih ne vpraša: »Sin, kako si? Si dobro?« V tej družbi manjka topline, pa recite, kar hočete!”

Pa se večkrat tako odzovete?

Sem preprosta in neposredna ženska. Že kot otrok sem učiteljici povedala marsikaj, česar ne bi smela (smeh), pa je morala moja mama potem nenehno hoditi v šolo. Ljudje ne marajo resnice in težko boste našli žensko, ki z resnico strelja tako kot jaz. Ampak bolje, da te z njo ustrelim in da veš, da ti bom v težkih trenutkih široko razprla obe roki v pomoč. Pa saj to je danes najpomembnejše – da se s človekom odprto in iskreno pogovoriš.

Se moramo torej ženske braniti komplimentov o svoji lepoti?

Ko te moški spoznava, ga mora nekaj na tebi pritegniti. Človek mora imeti karizmo. Ve, Slovenke, sploh ne znate zapeljati moškega v pravem pomenu besede! Tako daleč greste, da iz moškega naredite copato. Takšnega moškega jaz nikoli ne bi mogla ljubiti.

Kako pa bi morale zapeljevati moške?

Ljuba moja, če imaš moškega rada, za njim nikoli ne teci, ne poljubljaj se z njim na prvem zmenku (malce povzdigne glas) – da o tem, da takoj spiš z njim, sploh ne govorim! (smeh od srca, nadaljuje povsem resno) Ženske moje drage, zavedajte se, da vas je danes mali milijon, moških pa je malo! In ve s svojimi moškimi marsikdaj ne znate ravnati. Vprašajte se, zakaj vaši moški toliko pijejo, čeprav so dobri ljudje. Vzele ste jim moč, zato vas ne morejo zadržati. Ve pa potem letite v druga gnezda. Pa recite, da ni tako! Človek mora imeti svoje dostojanstvo in pustiti mu morate hrbtenico. Zato da bo stal vzravnano, da bo branil svoje stališče.

Sara Memić, jasnovidka

Soočili ste se s težko preizkušnjo, ko vam je v nesreči umrl mož, da se bo to zgodilo, pa ste vedeli že na dan poroke. Kakšna je bila vajina ljubezen?

V ljubezni sem imela nepopisno srečo in iz srca ti želim, da bi takšno ljubezen doživela tudi ti. (se zamisli) Pa ne samo tebi, vsem! In drage moje, iskreno vas prosim – ko najdete svojo ljubezen, ga ne sprašujte, kje je bil in zakaj se vam ni oglasil. To ni pomembno, pomembno je samo, da se vrne, da je zdrav. Ženska mora biti iskrena, a hkrati modra. Ko se moški vrne v tvoj objem, mu speci dobre domače palačinke in ni ženske, ki bi te lahko nadomestila – niti Brigitte Bardot, ne Ava Gardner, niti Melanija. (smeh)

Ste videli, da bo Melanija Trump postala prva dama ZDA?

Mene ne zanima politika, ampak ljudje.

Ampak politika zelo vpliva na življenje ljudi.

Vsa čast dobrim politikom, ki svoj narod peljejo v lepoto. Vsak politik ni dober, ampak je vseeno človek.

Spet, v teoriji smo ga izbrali ljudje.

Ne, ne! Če sem nekoga obkrožila na volitvah, sem takrat pač mislila, da bi on moral priti na oblast. Nič zato, če me razočara, saj me razočarajo še moji bližnji –  kako me ne bi nekdo, ki ga sploh ne poznam! Vsi smo ljudje in imamo eno življenje. Nihče na tem svetu ni bog, a skoraj vsi ljudje se imajo za bogove. To nima smisla.

Kako pa bi morali ravnati?

Imejmo dušo, da nam bo lepše. Na tem svetu smo drugotnega pomena, naše življenje teče in se konča. Meni je steklo že triinsedemdeset let. Ampak nisem rekla zadnje besede in ne bom. Uspelo mi bo, da bom pomagala tistim, ki potrebujejo pomoč. Bogat človek je človek, ki je bogat v duši. V življenju moraš ravnati tako, da za seboj pustiš sled.

NAJAmemic sara 6

Lahko pomagate in vidite v prihodnost in preteklost prav vsakega izmed nas? Vas kdaj kdo užali? Kako sprejmete, ko vam kdo ne verjame?

Seveda. Spoštujem vsako mišljenje, a ne dovolim, da bi me žalili. K meni je nekoč prišel mlad inženir in me vprašal, kako bo videti instrument, ki ga bo razvil. V resnici pa ga je že razvil. Čeprav je on poiskal mene, me je želel preizkusiti. To sem dojela kot čisto provokativno vprašanje in sem mu povedala, da ga je lahko sram. Tega ne potrebujem, nočem se dokazovati vsakih pet minut. Dovolj sem naredila za to, da sem dokazala, da sem rojena z darom. Zdaj imam globlje poslanstvo. Pomagati moram ljudem, da se pravi čas pozdravijo, jih opozarjati, jim dajati nasvete. Mislim pa, da sem v Sloveniji še vedno tabu.

Zakaj mislite, da je tako?

To je stvar kulture, vsi narodi vedo, da ljudje z darom, da jasnovidci obstajamo. Pa saj vedo to tudi Slovenci!

Res pa je, da je veliko raznih šarlatanov in da ljudje zato dvomijo, če ima oseba resničen dar.

No, saj prav o tem govorim! Odlična opazka! Ravno zaradi teh šarlatanov sem odšla v muzej, vse narisala, našla in tako svoj dar dokazala.

Ali vas torej žene to, da bi ljudem polepšali in olajšali življenje? Ampak kaj pa takrat, ko ljudem napoveste neprijetne življenjske situacije?

Pa saj življenje ni lepo. Nihče ne more reči, da v življenju ni doživel padcev. Če kdo pravi, da je življenje samo lepo, laže. Življenje je prepleteno z lepoto, dobroto, istočasno pa tudi z zlobo. Če to zlobo sprejmeš, bo laže tako tebi kot ljudem okoli tebe. Celo smrt ima svojo humoristično stran (izklopim diktafon, da pove anekdoto, ki pojasni njene besede).

Sara Memić

“Ko neznanega človeka srečam na ulici in vidim, da bo doživel hudo nesrečo, ga ne morem potegniti za rokav in mu tega povedati. To me boli.”

Kaj bi nam svetovali, na kaj moramo biti pozorni, če hočemo, da se stvari v Sloveniji obrnejo na bolje?

Ljudje se morajo zavedati, da si moramo med seboj pomagati. Če imamo en sam krompir, ga razdelimo na pol. To je osnova – da smo dobri ljudje. Ne morete mi prisoliti klofute in pričakovati, da bo življenje do vas dobro. Poskrbite za svoje otroke, nahranite jih z ljubeznijo, otroci so namreč lačni vaše ljubezni. Vsemu svetu želim mir in radost, uživajte življenje, predvsem pa ne bodite sužnji denarja. Potrebujemo ga samo, da preživimo. Denar ne more kupiti sreče.

Vas vaše vizije kdaj izčrpajo?

Ne. Ko nekaj povem, je od osebe odvisno, ali bo moj nasvet upoštevala ali ne. Težko je takrat, ko ne moreš, ne smeš povedati. Ko neznanega človeka srečam na ulici in vidim, da bo doživel hudo nesrečo, ga ne morem potegniti za rokav in mu tega povedati. To me boli.

Zakaj ne, ali niste tega še nikoli storili?

Kako? Pa saj bi me zaprli v norišnico! Vedno čutim potrebo po tem, da to, kar vidim, povem, a neznancu na cesti ne morem kar začeti razlagati tako zelo osebnih in hudih stvari. O tem ves čas govorim – zelo težko je živeti tuja življenja.

Neradi napovedujete, kaj nas v prihodnosti čaka v Sloveniji?

V politiko se ne spuščam, saj me nikoli ni zanimala. Na tem mestu bi rada povedala zgolj, da je treba dobro poskrbeti za mladino in jo zadržati v Sloveniji. S tem sem pa vse povedala!

Test: Kako dobro ste pripravljeni na jesen življenja?

0

Staranje je nekaj povsem naravnega, lahko pa nekaterim povzroči kar nekaj stresnih situacij. Rešite test in ugotovite, na katerih področjih v življenju bi bilo dobro uvesti spremembe, da minevanje let za vas ne bo predstavljalo prehudega stresa.

Staranje Test

1. Po dolgem času srečate prijateljico iz šole, ki je zelo uspešna. Mislite si:

a) Joj, kakšna zguba sem pa jaz.
b) Privoščim ji, lepo, da ji je v življenju uspelo.
c) Meni to nikoli ne bi uspelo.

2. V tekmovalnih situacijah v življenju se počutite:

a) Obupno si želite zmage.
b) krivo
c) neprijetno

3. Kaj vas najbolje opiše?

a) Bojite se kritike drugih.
b) Ste sočutni in podpirate druge.
c) Ste svoj največji kritik.

4. Kako se običajno počutite, ko dosežete določen uspeh?

a) Bojite se, da ste vložili več truda, kot boste imeli koristi.
b) Praznujete, da ste rojeni pod srečno zvezdo.
c) Obremenjujete se s tem, kakšen vpliv bo imel vaš dosežek na druge.

5. Najbolj vam primanjkuje:

a) samozavesti
b) ambicije
c) zaupanja

6. Sebe vidite kot:

a) disciplinirano osebo
b) prilagodljivo osebo
c) nekonvencionalno osebo 

7. Misel na zamenjavo kariere se vam zdi:

a) Zastrašujoča, saj ne bi vedeli niti, kako in kje začeti.
b) Nikoli ne bi spremenili kariere, saj ne bi mogli na cedilu pustiti zdajšnjega delodajalca oziroma projekta.
c) Nepredstavljiva, saj sploh ne veste, kaj si želite.

8. Vaši starši:

a) so bili vedno zaskrbljeni, kakšen vtis boste naredili na druge.
b) so bili običajno ponosni na vas.
c) se z vami niso kaj preveč ukvarjali.

Največ odgovorov a: Zgradite samozavest

Zdi se vam, da ste se v življenju že našli, ampak vam pomanjkanje zaupanja vase preprečuje, da bi uresničili tisto, kar si želite. Staranje lahko zato za vas prinese občutek, da z minevanjem let izgubljate priložnosti, da v življenju izpolnite, kar ste si zadali. Zaradi pomanjkanja samozavesti se mogoče bojite, da drugih ne zanima, kaj imate povedati. Začnite se zavedati, da za uresničitev ciljev nikoli ni prepozno, in začnite z majhnimi koraki. Poglavitno pa je, da se začnete ceniti in da postanete manj samokritični.

Največ odgovorov b: Poskusite nekaj novega

S svojim življenjem ste zadovoljni, radi imate rutino, zato bodo leta za vas najverjetneje odprla vprašanje, kako bo staranje vplivalo na odnose z ljudmi, ki jih imate okoli sebe. Dokler se boste počutili, da vas bližnje osebe potrebujejo, za vas to ne bo prav velik pretres. Ko pa se bodo v življenju pojavile situacije, ki bodo vašo rutino malce zamajale, lahko to za vas pomeni večji udarec, kot bi bil, če bi na življenje poskusili gledati bolj avanturistično. Obdržite ljudi okoli sebe, a tu in tam poskusite tudi s spoznavanjem novih ljudi. Občutek varnosti namreč izhaja iz spoznanja, da smo lahko kos nepredvidljivim situacijam. Če boste občasno vsaj malo tvegali, boste bolj pripravljeni na izzive, ki jih zagotovo prinese jesen življenja.

Največ odgovorov c: Ugotovite, kdo sploh ste

Življenje je potovanje, na katerem ni nikoli prepozno, da ugotovite, kdo sploh ste in kaj od življenja pričakujete. Mogoče ste v življenju že ubrali veliko različnih poti, a še vedno imate čas, da najdete tisto, ki pelje do vašega cilja – le poznati ga morate. Poskusite zadihati in enkrat za spremembo v miru premisliti, kaj si resnično želite početi ter katere želje in lastnosti ste tekom let izgubili ali pozabili. 

Preverite tudi: Preprosti testi, s katerimi preverite, kako zdravi ste

Ljerka Belak: Imeti moramo odprto srce

0

Ljerka Belak. Ženska, ki je v igralskem poklicu dosegla vse. Zdaj je zanjo prišel čas, ko bi ukvarjanje z gledališčem, njeno življenjsko ljubeznijo, pomenilo preveliko garanje. A ostaja aktivna, čeprav ima zaradi sladkorne bolezni težave pri hoji, se sestaneva po njeni priljubljeni nedeljski oddaji na Radiu Slovenija. Njena toplina je pristna, zdaj želi svoj delež k boljši družbi prispevati tako, da pomaga ljudem v stiski, jim prisluhne ali jih objame. Pravi, da sta ustvarjanje Nedeljskega dopoldneva z Irmo Rauh in oddaja Dost ‘mam na Net TV z urednikom  Alešem Preglom, ki ga neizmerno ceni, njeni novi javni ljubezni. O ljubezni, ki je zanjo edino, kar šteje, govori z drobnim nasmehom na obrazu, čeprav hudomušno pove, da ima tudi skrito ljubezen, ki pa jo bo obdržala le zase.

3 2

V svojem poklicu ste dosegli vse, kar se doseči da. Kako po vsem tem dojemate uspeh? 

Če se danes ozrem nazaj, ne morem reči, da uspeh ni vreden nič. Uspeh se namreč izcimi takrat, ko k njemu ne težiš, ampak ko delaš, ker to delo ljubiš. Vsak nov dosežek je hkrati tudi pritisk, obveza za prihodnost, saj ti nalaga tudi odgovornost, da ne zaspiš na lovorikah in da dokažeš, da ti uspeh ni bil podarjen. Včasih moraš nanj sicer čakati dlje, a nič zato. Nič hudega ni, če takšne potrditve nikoli ne dočakaš. Sama poznam ogromno igralcev, ki kljub odličnosti nikoli niso prejeli nobene nagrade.

Zato ste se morali marsičemu odpovedati. Kaj je bilo najtežje?

Takrat zame ni obstajalo nič drugega kot gledališče. Gledališče te celega požre. Ničesar ne obžalujem, je pa res, da sem se odpovedala vsemu drugemu. To ni bilo zavestno, o tem se nisem spraševala, ampak sem pač delala, ker sem to delo ljubila. Vsak, ki svoje delo ljubi, ve, da se moraš, ker želiš delo opraviti popolno, stoodstotno potruditi. Tukaj ni prostora za polovičarstvo, odločiti se moraš med urejeno zlikano družino ali delom v gledališču, ki te v celoti zaobjame, družina pa je v tistem obdobju nekaj za zraven, ko (in če) ti zanjo ostane čas. To je edino, kar je v tem poklicu grenko, ljudje doma te morajo zato imeti resnično radi, saj svojega deleža ne prispevaš vsak dan, čeprav takrat, ko lahko, od sebe zanje iztisneš dvesto odstotkov.

Država smo mi, država ni peščica ljudi v parlamentu in tega se sploh ne zavedamo.

Nikoli niste zavrnili nobene vloge, pa ste si kdaj kakšno posebej želeli in morda obžalovali, da je niste dobili?

Poznam marsikoga, ki si je želel in čutil, da je po duši pravi za določeno vlogo, in je ni dobil, kar je zanj predstavljalo strašno muko. Sama pa si nikoli nisem želela nobene vloge in sem se skozi vsako pregrizla sproti. Na srečo sem dobila veliko vlog, marsikdo pa jih ni, pa bi moral. To so grozne krivice, ki na človeku pustijo sled. Če se nekdo ni imel priložnosti izkazati in je ostal neizpolnjen, ga to lahko razjeda vse življenje. Ta poklic je krvav, na odru so zlato, bleščeče luči, popoln make up, za njim pa prah, umazanija. Hrbtna stran gledališča je grda, umazana, težka, prepotena, smrdljiva, a sprednji del je krasen. To je gledališče.

Ljerka Belak

Med ljudmi ste zelo priljubljeni, vaša radijska oddaja na prvem programu nacionalnega radia Nedeljsko dopoldne z Ljerko je zelo lepo sprejeta. Zakaj mislite, da je tako? Od kod vam ta neskončna empatija?

Ne vem, do ljudi se preprosto obnašam tako, kot se do mene obnašajo oni. Vsi bi, predvsem zdaj, ko smo se znašli v težkih časih, morali biti odprtega srca in v odnose vstopati brez skritih namenov. Od mladih tega sicer ne pričakujem, saj so zmedeni in v stiski bezljajo skozi življenje. Mi starejši pa že vemo, kakšen okus ima življenje. Malenkosti, kot sta droben nasmeh, objem, lahko resnično polepšajo naše življenje in tega ne smemo jemati samoumevno.

Pravite, da vse hudo človeka okrepi, tudi hudobija. Ste po vseh življenjskih izkušnjah in ljudeh, ki ste jih v življenju srečali, ugotovili, zakaj hudobija še sploh obstaja in zakaj ljudje ne moremo biti preprosto ljubeči drug do drugega?

To je posledica tega, da ne najdeš poti iz svoje bolečine. Potem zanjo okriviš ljudi okoli sebe, redkokdaj namreč krivdo iščeš pri sebi. Najti pot iz bolečine in groze pa je umetnost. Če se naučiš pokukati iz bolečine, se z njo soočiti in si reči, da je to za teboj, si rešen. Ljudje smo narejeni tako, da le redko vidimo tudi svojo krivdo, ampak mislim, da smo sposobni spregledati. Zloba je namreč stiska človeka. Mogoče se v njem kopičijo nerazrešena razočaranja, ki jih ne more nikomur zaupati, in potem ta udari na plan. Ko zna človek obvladovati bolečino in svojo krivdo, je mojster, ki je zajahal življenje. Življenje je potem sicer še vedno težko, ampak manj boli.

Mislim, da če bi v življenju želela biti lepa, večno mlada in bi hujšala, ne bi doživela toliko krasnega, kot sem.

Po vsem tem, kar ste v življenju dosegli, ste še vedno aktivni. Poleg vodenja radijske oddaje, spodbujanja mladih in malo manj mladih k branju svoj prispevek k boljši družbi dajete tudi s pomočjo družinam in posameznikom v stiski. 

Nikoli mi ni težko pomagati, saj sem bila nekoč tudi sama v takšni stiski. Vem, kako je, če gre otrok lačen v šolo ali če nimaš zimskih čevljev. Dokler imam, bom dajala, in da lahko dam, mi je v veselje. Saj vem, da ne morem pomagati vsemu svetu, a komu pa morda lahko in to je neprecenljivo.

10

Marsikdo si dandanes tudi ne upa priznati, da potrebuje pomoč.

Zavedam se, da je veliko takšnih, ki ne povedo, da so v stiski, saj jih je sram. Nekaterim je pomoč res težko sprejeti. Sama imam doma tri potepuške muce, dve sta priljudni, ena pa je plašna in se mi umika. Njej piškotke nastavim, se odmaknem, ona pride in jih poje. Z ljudmi v stiski moraš biti nežen in takten.

Tudi vi kot mlada deklica niste živeli v izobilju. Kako ste se takrat spopadali s pomanjkanjem?

Tudi sama nisem nikomur povedala ali prosila za pomoč, saj mi je mama naročila, da si ne smem privoščiti, da ne bi plačala računov za malico, ker me bodo drugače imeli grdo. In res je bilo tako, da je tisti, ki je v teh časih priznal, da ne more poravnati računa, nastradal. Zato sama resnično nikdar nisem rekla, da nimam ali da ne morem.

Mislite, da ste si tako otežili življenje?

Z mamo nama je vedno uspelo, da sva preživeli. Mama je iz treh starih puloverjev spletla novega. Nikoli nisva bili revni, huje je bilo, da sem bila nezakonski otrok v času, ko smo bili takšni še označeni za ničvredne pankrte. Vsi so me spraševali, kje je moj očka. Ampak hodila sem v glasbeno in baletno šolo, v knjižnici sem prebrala vse, kar je bilo mogoče. Niso me mogli potlačiti v žakelj, kamor so me želeli, in v katerega še dandanes želijo potlačiti marsikoga, ker ni oblečen po najnovejši modi, ker je reven, ker družina živi v majhnem stanovanju. Ljudje smo včasih prave zveri, kar je grozno.

Kako se zgodbe stisk iz časov vaše mladosti razlikujejo od tistih, ki jih slišite danes?

Slišim zgodbe, ki me pretresejo. Klicala me je objokana  gospa, ki ima sina avtista, ker je doživel nesrečo, je zdaj na vozičku. Gospa ima 400 evrov dohodka in s temi 400 evri preživlja oba. Od države ne dobi 200 evrov dodatka, ker so ocenili, da ni dovolj velik invalid, čeprav je avtist in nepomičen. Takšne zgodbe kažejo, da Slovenija že dolgo ni več socialna država. Če upokojenec ostane sam, se od njega kar tako pričakuje, da bo prodal svoje stanovanje in se odselil v dom za ostarele. To ni preprosto, težko je zapustiti svoje življenje in spomine. Dom, v katerem pustiš izobešene slike, na katerih je ujeto tvoje življenje, nadomestiti z majhno sobico, v kateri se stiskaš še z dvema, ki delita isto usodo, ni lahko.  

Ljerka Belak

Znani ste tudi po tem, da niste tiho in da državi nastavljate ogledalo. Ste prišli do zaključka, zakaj se v naši državi v časih materialnega blagostanja, časih, ko je v trgovinah na voljo vse, kar nam poželi srce, še vedno dogajajo takšne krivice in stiske ljudi?

Premalo znamo udariti po mizi, premalo si upamo, saj smo leta in leta živeli tako, da si nismo upali jasno povedati, da imamo dovolj, in izraziti, kaj zahtevamo. Država smo mi, država ni peščica ljudi v parlamentu in tega se sploh ne zavedamo. Slovenci, ki smo vedno veljali za skromne in delavne, zdaj kradejo, skorajda ni gospoda na položaju, ki se ne bi z nečim okoristil. Še bolj žalostno je, da tisti, ki se dandanes okoriščajo, niso nikoli živeli v stiski, tisti, ki pa so že od nekdaj živeli v stiski, pa so danes še v večji. To je katastrofa. Ne vem, kaj narediti, čakam na mlajše, ki bodo prevzeli pobudo. Vem, da so. Sama sem pripravljena biti zraven in pomagati, narediti vse, kar je v moji moči, da nekaj dosežemo.

Kako iz teh spoznanj preiti v akcijo? Zdi se, da vsi kritiziramo, stanje pa se ne spremeni.

Če bi se vsi zbrali, brez težav pohodimo parlament, ampak nekdo mora zbrati ljudi. Sama ne morem zbrati skupine in je voditi, za to nisem prava, nekdo pa zagotovo je. Vedno se je dalo, revolucije so vedno bile in zadeve so se vedno obrnile na bolje. Vse se da, ampak vprašanje je, do kdaj bomo pustili, da nam hodijo po glavi in nas prepričujejo, da se stanje izboljšuje, čeprav jasno vidimo, da ni tako.

Starost vas ne obremenjuje? Ko sva se dogovarjali za fotografiranje, ste dejali, da je pri teh letih vseeno, kako boste videti na fotografijah. 

Ne, s staranjem se ne obremenjujem. Ljudje so zdaj preveč podvrženi trendom in obremenjeni z videzom. Sama sem vedno želela biti drugačna, tudi kot mlado dekle nisem oblekla obleke samo zato, ker bi bila moderna, meni pa ni bila všeč. Nosila sem tisto, kar je ljubo meni. Vedno sem želela pokazati svojo drugačnost in sem tudi bila drugačna. Staranja se bojimo, ker nas je strah smrti.

Niso me mogli potlačiti v žakelj, kamor so me želeli, in v katerega še dandanes želijo potlačiti marsikoga, ker ni oblečen po najnovejši modi, ker je reven, ker družina živi v majhnem stanovanju.

Vas torej staranja in smrti ni strah?

Smrti nas je strah, ker ne vemo ničesar o njej. Vsi umremo, kaj pa je po tem, pa ne vemo ničesar. Če bi se o smrti pogovarjali več, nas najbrž ne bi bilo tako strah. Zakaj bi se bali staranja? Saj smo vsi v istem čolnu, dobimo kakšno gubo, suho kožo in si zato bolj namažemo kožo s kakšno kremo ali jabolkom, si kdaj pobarvamo lase. Sama se ne bom več dolgo barvala, saj se mi, iskreno povedano, ne ljubi več. Zakaj ne smem imeti sivih las, moj kolega pa je lahko popolnoma siv? (smeh)

So nekateri poklici, kjer utegne staranje predstavljati večjo težavo. Gospod Gojmir Lešnjak Gojc je v intervjuju v šali dejal, da ne razume kolegic, ki posežejo po liftingih, saj ne ve, kdo bo igral stare gospe, če bodo vse ostale pri tridesetih.

To je šala, a v gledališču so marsikoga resnično prehitro porinili v pokoj. Zdaj pa so ostali sami mladi ljudje, ki jim potem dajo bele lasulje in igrajo starejše like. Mladi odlično igrajo, da ne bo pomote, a to je neumnost, saj stari ljudje dajo takšnim vlogam  »žmoht«. Stara mama naj bo stara mama. Za temi igralci je tudi praksa, če imaš štirideset let izkušenj, oder napolniš s temi štiridesetletnimi izkušnjami, kar ni kar tako in kar v tujini izjemno cenijo. Vsi sicer niso več sposobni delati, nekateri pa so, in hudo je, če bi nekdo rad delal, je tega sposoben, pa nima več možnosti. Meni so sicer delo še vedno ponujali, a sem odklonila, saj bi to zame zdaj pomenilo preveč garanja. Imam pa srečo, saj zdaj počnem druge stvari, napolni me tudi to, da hodim po šolah in otroke nagovarjam k branju.

4 2

Vašo drugačnost, ki ste jo prej omenjali, so odražale tudi ženske, ki ste jih igrali. Pravite, da ste raje igrali poredna kot lepa dekleta.

Nikoli nisem bila ljubosumna na tiste, ki so igrale svetle, lepe princeske. Igrati takšno je bilo namreč dolgčas, vedno mi je bilo v užitek igrati tisto ta poredno. In po predstavi so vsi prišli k meni po podpis, saj sem jim bila bolj všeč, ker sem počenjala vse sorte vragolij. Če je bil na odru sod vode, sem v njem zagotovo sedela jaz, in če je bila lestev do stropa, sem po njej zagotovo plezala jaz. Če pa ženska pri tridesetih letih igra naivke, je težko, da bo kdaj lahko prišla v močan karakter. Sama sem bila vedno izjemno temperamentna, drugačne vloge so me vedno zabavale in se zaradi tega nikoli nisem počutila manjvredno. Druge so se vedno teple za lepe obleke, lasulje in pete, sama pa sem si, če je bilo treba, narisala brke in nalepila bradavico na obraz. S temi brki sem bila glavna, a druge tega marsikdaj niso dojele. Seveda morajo biti na odru tudi lepotice, zraven pa temperamentni karakterji in je popolno.

Imate kakšen nasvet za ženske dandanes, kako naj se spopadajo z ideali, ki jim jih narekujejo, kot vi pravite, pogrošne revije?

Naj bodo to, kar so. Neizmeren greh je, ko vidim, da si mlada dekleta iz protesta proti življenju ali času namerno uničujejo videz, čeprav jim to v resnici sploh ni všeč. Da se namerno pogrdijo, če je trenutno moderno, da ima ženska na eni strani zabrite lase. Zakaj? Če ima lepe lase, naj ima lepe lase. Škoda se mi zdi lepih mladih generacij, ki so zdaj vedno lepše, drugačne, kot smo bili mi. Sama to zelo opazim, telesa mladih so popolnoma drugačna, bolj izčiščena, kot so bila naša.

Če pa katero v prihodnosti kakšna guba tako zelo moti, da je to prva stvar, ki jo opazi, ko se zjutraj zbudi, in je zato zelo nesrečna, naj si to gubo pogladi, jaz si je pač ne bom, ker sem jo dobila od ljubezni in smeha. Tako razmišljam jaz, ne obsojam pa nikogar, saj lahko s svojim telesom vsak počne, kar hoče. Svoje prinesejo tudi čas in trendi, ki narekujejo neka pravila, zaradi katerih pa postajamo vsi enako postriženi in vsi nosimo enake kavbojke. Z obžalovanjem se sprašujem, zakaj, če pa je vsak človek edinstven in lep. Toliko, kot nas je na svetu, ti pa si edini takšen, kakršen si. Saj to je genialno in ne razumem, zakaj bi to pokvaril.

Kako pa ste se vi skozi življenje spopadali s temi ženskimi ideali in spremembami?

Igralke nimamo mene. Sama sem jo imela, druge pa ne. A s tem nikoli nisem imela težav. Mislim, da če bi v življenju želela biti lepa, večno mlada in bi hujšala, ne bi doživela toliko krasnega, kot sem. Imela sem privilegij, da je do mene prišla recimo Beraška opera v režiji Vinka Möderndorferja. To smo peli in igrali, da je bilo veselje! A za to moraš imeti sto kilogramov in brke.

Ljudje pravijo, da se zadnje čase oddaljujemo, da nimamo časa drug za drugega. Kaj bi svetovali?

Čas je, pa saj ne potrebuješ celega dopoldneva, da z ljudmi malo pokramljaš! Pet minut, ki bi jih drugače vrgel stran drugje, lahko brez težav ponudiš svojemu prijatelju. Povezave med ljudmi so res dragocene. Čas je treba izkoristiti za toplo besedo, za objem, dotik, pogled v oči.

Slovenci se naj ne bi preveč radi dotikali oziroma objemali. Gospa Milena Miklavčič pravi, da se dotikov in objemov bojimo, saj vodijo v spolnost.

To je ta nesrečna spolnost, ki se vedno vleče za nami, namesto da bi rekli: hvala bogu, da jo imamo. Spolnost imamo, kaj ni to perfektno! To je osnova življenja, ne bom rekla, da spolnost, ampak ljubezen, katere sestavni del pa je spolnost. Povsem nepomembno je, ali gre za ljubezen med dvema fantoma ali dvema dekletoma. Ko dva najdeta skupno točko, je to  najbolj čisto, lepo čustvo. Ljubezen! Brez nje ni ničesar. Pa naj to pomeni pojesti kosilo, se malo pomuckati ali seksati. To spada med ljudi, nas bogati, dela lepe in dobre.

Preberite tudi: Maria Ana Kolman o tem, kako upočasnimo procese staranja

Suha in občutljiva koža: Katere sestavine nam najbolj pomagajo

Suha in občutljiva koža je pogosta težava. Koža je naš največji organ, ki ima več nalog, med drugim ščiti pred vplivi okolja, uravnava nivo telesne temperature, izmenjava snovi z okoljem, služi pa tudi kot čutilo. Odraža stanje notranjih organov in stanje celotnega organizma.

Koža je po telesu različna: nekje je tanka, nekje debelejša. Sestavljena je iz večih plasti. Kadar se na koži pojavijo težave, lahko vzroke slednjih iščemo prav povsod. Težave na koži se namreč lahko pojavijo zaradi:

  • okoljskih dejavnikov;
  • nezdravega življenjskega sloga;
  • hormonskih sprememb;
  • pretirane izpostavljenosti soncu;
  • napačne nege;
  • prhanja z vročo vodo;
  • agresivnih kozmetičnih izdelkov;
  • onesnaženosti;
  • tesnih oblačil;
  • bakterij;
  • alergijskih reakcij;
  • kot posledica bolezni;
  • kot stranski učinek zdravil.

Pogosta kožna težava je ta, da je koža suha in občutljiva. To je stanje, ki nas lahko doleti kadarkoli v življenju. Suha in občutljiva koža ni obolenje, niti ni bolezen, temveč je to lahko običajen pojav, kateremu pa je treba najti vzrok.

Kaj pomeni suha in občutljiva koža?

Zdrava koža je voljna, prožna, mehka, nežna in gladka. Suha in občutljiva koža pa ima lahko rdečine in otekline, se lušči, na dotik je hrapava. Pri suhi in občutljivi koži se lahko pojavi občutek srbenja, napetosti, ‘zategnjenosti’ in pekoče bolečine. Če teh simptomov ne zdravimo, se stanje kože lahko poslabša: koža lahko razpoka in postane hrapava. Različni predeli na telesu so lahko prizadeti različno. Med občutljivejšimi so recimo hrbtni del dlani in lasišče.

Nasveti

Ob težkih oblikah suhe in občutljive kože se vsekakor posvetujte s svojim zdravnikom. Izogibajte se sončnim žarkom med enajsto in šestnajsto uro. Ne uporabljajte agresivnih kozmetičnih sredstev. Nosite oblačila iz naravnih tkanin. Roke zaščitite ob čiščenju s čistili. Jejte zdravo in uravnoteženo hrano in pijte veliko vode. Ne prhajte se s prehladno ali prevročo vodo, po prhi pa se nežno popivnajte z brisačo. S kožo ravnajte nežno in ne grobo. Kožo negujte tudi z naravnimi olji.

Srbeča koža

Naravna olja

Ekološko pridelana naravna čista rastlinska olja vsebujejo nenasičene maščobne kisline, ki krepijo naravno zaščito kože. Olja kožo nahranijo, pospešijo prekrvavitev, jo navlažijo in izboljšajo prožnost kože.

Arganovo olje

Arganovo olje je znano kot čudežno negovalno olje, ki kožo ohranja vlažno in jo pomlajuje. Zdravi akne in spodbuja obnovo kože. Vsebuje veliko maščobnih kislin omega-3 in omega-6, linolenske kisline in vitamina E.

Šipkovo olje

Šipkovo olje vsebuje beta karoten, ki deluje proti prostim radikalom. Deluje pomlajevalno. Zaradi šipkovega olja, ki se hitro vplije, bo koža bolj čvrsta, napeta in prožna.

Jojobino olje

Jojobino olje je bogato z antioksidanti. Krepi obrambni mehanizem kože in uravnava sebum. Tudi jojobino olje vsebuje veliko vitamina E in omega-9 maščobnih kislin.

Olje rakitovca

Olje rakitovca blagodejno deluje na kožo, ki je poškodovana od sončnih opeklin. Vsebuje omega-7 maščobne kisline. Ima sposobnost obnavljanja kožnega tkiva.

Konopljino olje

Konopljino olje lajša tegobe ob luskavici, dermatitisu in aknasti koži. Vsebuje veliko kanabinoidov, vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Preberite tudi: Zelo suha koža: Kako jo negujemo in kakšni so vzroki?

Odvisnost od odnosov: Kako se zanesti nase

0

Odvisnost od odnosov sodi med nekemične oblike odvisnosti in prav tako kot druge odvisnosti spremenijo delovanje v možganih. Odvisna oseba izgubi zmožnost nadzora in kompulzivno ponavlja škodljivo vedenje. V partnerskem odnosu občuti vse več težav, se aktivno loti njihovega reševanja in spreminjanja partnerja. Če jo partner zapusti, ima odvisniška oseba odtegnitvene simptome, podobne kot pri kemičnih oblikah zasvojenosti. Manipulacije, izsiljevanja, ki sledijo pri zapustitvi partnerja, nimajo meja in se lahko stopnjujejo do tragičnih izidov. Pritiski odvisnikov od odnosa so lahko zelo hudi in partnerji, ki so zdravi, bodo prej ali slej tak odnos zapustili, s tem pa tudi uresničili najhujšo bojazen soodvisnega: strah pred zapuščanjem. V odnosu ostanejo tisti, ki imajo tudi sami težave ali so odvisni (kemično ali nekemično) ali niso zmožni ljubiti ali pa se tudi oni bojijo zapuščanja. Nastane najhujši položaj, ko ne morejo ne ostati ne oditi iz odnosa.

Odvisnost od odnosov

Vesnina zgodba nekemične zasvojenosti

Vesna je odrasla v družini, kjer je bil oče alkoholik. Ko je odrasla in imela prve zveze, so jo privlačili fantje, ki so bili nezreli, že v zvezi, nasilni, odvisniki od alkohola, drog, in bila je vedno znova razočarana. Začaran krog odvisnosti je ponovila s kar nekaj partnerji. Verjela je, da težavnega partnerja še nihče ni imel rad in da je ona tista, ki ga bo s svojo ljubeznijo osrečila, zato se bo spremenil in bosta skupaj še dolgo časa. S takšnimi moškimi, ki je ravnal z njo enako kot njen oče v otroštvu, je podoživljala enake občutke kot v obdobju, ko je bila otrok, in s to njeno globoko rano in občutki strahu pred zapuščanjem je v njeni duševnosti prebudil podoživljanje, da je zanjo pravi tip moškega. Potrebe drugih ljudi je vedno postavila pred svoje in do svojih niti nikoli ni prišla, a na ta način je verjela, da bo vedno ljubljena.

Obenem je verjela, da ni dovolj dobra, da se mora še bolj potruditi, da bo ljubljena, in vedno je poskušala spreminjati partnerja. S svojim načinom je kontrolirala čustvene vzgibe, vse partnerje, ki jih je imela, je dušila in se je pravzaprav omamljala s tem, da je verjela, da bo partnerja spremenila in bo njun odnos idealen. Kot odvisnica od odnosov je potrebovala takšne odnose zato, da se je z njimi omamljala in da tako osmisli svoje življenje. Ujeta v patološke odnose in ponavljanje enakih vzorcev, jo je njena motnja pripeljala v še bolj poglobljeno bolezen. Ko je že vse izgubila, na koncu še družino, se je zavedla, da potrebuje pomoč.

Motnja doživljanja sebe in sveta

Otrok, ki odrašča v družini, kjer se partnerji pogosto prepirajo, kjer v družini vladata alkohol ali droga, kjer so težke družinske razmere, je čustveno zapuščen, telesno ali psihično zlorabljen, zanemarjen, ima veliko možnosti za razvoj odvisnosti od odnosov. V takšnih odnosih se v možganih aktivirajo nevronske poti, kjer se sproščajo endorfini, ki so naravni hormoni sreče. Tako se dobesedno omamljajo. Otroci alkoholikov se naučijo trpeti, saj vedo, da ne morejo nič spremeniti, oditi pa tudi ne. V odrasli dobi ima takšna oseba motnje v doživljanju sebe, sveta, odvisna je od odnosov.

O težavah odvisnikov od odnosov, tako žensk, kjer je ta vrsta odvisnosti najpogostejša, manj moških, lahko govorimo, ko ima oseba ponavljajoče se podobne težave, za katere ve, da so škodljivi in ve, da bi jih morala prekiniti ali spremeniti, a jih ne more. Na partnerje se navežejo na nezrel, otroški način, večinoma na alkoholike ali nasilne moške. Verjamejo, da bo njihov trud nekoč zagotovljen z večno ljubeznijo. Privlačnost nevarne osebe je nezavedna in je izredno intenzivna zaradi tveganja in adrenalina, ki deluje kot gnojilo odnosa. Nevarni tipi se zdijo močni. Njihova moč je samo navidezna, znotraj pa so šibki, a tudi nevarni ljudje si raje izbirajo lažje obvladljive, podredljive partnerje.

Odvisnost se lahko kaže v zasvojenosti romantične zaljubljenosti, kjer zasvojeni podoživlja svoje romantične fantazije odnosa, ki se običajno vedno končajo žalostno. Če ima odvisnik od odnosa partnerja, ki je spolno odvisen, se podredi in je spolno soodvisen. S soodvisnostjo kontrolira partnerja, se mu prilagodi, podredi njegovim spolnim potrebam, željam ali pa se namenoma vede na način, da partnerja odbija.

Odvisnost od odnosov znaki

Značilnosti odvisnika od odnosov

Na področju odvisnosti od odnosov je veliko delal ameriških psihiater dr. Timmen Cermak. Pravi, da pri zasvojenemu od odnosov lahko postavimo diagnozo, če ima naslednje značilnosti:

  1. Trajna odvisnost samospoštovanja od sposobnosti kontrole sebe in drugih, čeprav se zaveda škodljivih posledic – odvisnik od odnosov ni samozavesten in se počuti dobro le, kadar pri partnerju izzove potrditev, pohvalo. Če je ni, duševno zelo trpi. Z nadzorom, kontrolo partnerja in manipulacijo se zavaruje pred trpljenjem. Ne glede na partnerjev trud, da odvisnemu partnerju dovolj ljubeče pokaže pripadnost in ljubezen, je odvisni partner večno nezadovoljen, saj njegove potrebe po pozornosti in ljubezni ni mogoče zadovoljiti. Partner se počuti utesnjeno in nezadovoljno in želi čimprej končati takšno zvezo. Odvisniku od odnosa to pomeni največjo travmo, zato naredi vse, da ga zadrži in odvrne od prekinitve zveze in ga poskuša spremeniti.
  2. Izpolnjevanje potreb drugih na račun zanemarjanja svojih potreb – odvisnik od odnosov vedno razmišlja le kako in ali je sposoben zadovoljiti partnerja, kaj potrebuje sam, mu ni pomembno.
  3. Tesnoba in težave v zvezi z bližino in ločenostjo pri postavljanju meja – odvisnik od odnosov težko razume osebnostne meje. Veliko jih sploh nima meja, zato tudi ne znajo reči ne, ko je potrebno, nekateri so nedostopni, zaprti vasi, drugi znajo le delno postavljati meje.
  4. Zapletanje v razmerja z osebnostno motenimi, kemično odvisnimi, drugimi odvisniki od odnosov in čustveno nekontroliranimi ljudmi – odvisnik od odnosov izbere partnerja, ki ima veliko težav, saj se čuti dolžnega, da mu pomaga in da svoj čas posveča partnerjevim težavam. Pomoč, ki jo odvisnik nudi partnerju, mu daje občutek varnosti. Obenem pa je v odvisniku od odnosov prisoten nenehen občutek strahu pred zapuščenostjo, če ne bo dovolj naredil za srečen odnos s partnerjem.

Lastnosti odvisnikov od odnosov

Odvisniki od odnosov največkrat zanikajo dejstva in uporabljajo obrambni mehanizem, da si olajšajo življenje, zamrznejo čustva, a občasno izbruhnejo, so depresivni, tesnobni, dostikrat zlorabljajo tudi kemične snovi, so pretirano previdni, dopuščajo ponavljajoče se zlorabe, imajo bolezni, ki so v povezavi s stresom, ostajajo dlje časa v nezdravem razmerju.

Pritiski so lahko zelo hudi in zdravi partnerji bodo prej ali slej odnehali in tak odnos zapustili, s tem pa uresničili najhujšo bojazen soodvisnega: strah pred zapuščanjem. Ostali bodo tisti, ki imajo tudi sami enako veliko težavo, bodisi da pijejo, niso sposobni ljubiti ali se bojijo zapuščanja. V takšnem odnosu se odvisnost od odnosov pokaže v najhujši luči: ni mogoče ne ostati ne oditi!

Žrtvovanje ženske za moškega

Težava v zaznavanju odvisnosti od odnosov je v dinamiki naše kulture, saj nas učijo, da se mora ženska žrtvovati za moškega in da mora za ljubezen narediti vse. Moški razvijejo drugačne tipe izogibanja, prekomerno delo, šport, internet, seks in drugo, s katerimi se oddaljijo in zbežijo v svoj svet. Avtorica knjige »Ženske, ki preveč ljubijo«, ameriška psihoterapevtka Robin Norwood opisuje dinamiko, ki nekatere ženske pripelje do tega, da so odvisne od razmerja. Ljubiti preveč je izkušnja, ki dopušča trpljenje in frustracijo. Iz začaranega kroga odvisnosti je pot, ki pripelje do tega, da se odvisniki naučijo najprej poskrbeti zase, se ceniti in ljubiti. Potovanje je dolgo, a vsak od nas ima priložnost, da spremeni napačne vzorce življenja.

Preberite tudi: Kako se naučiti umetnosti ljubezni?

Mladi doktor agronomije: Že kot najstnik stopil na pot samozdravljenja

Jan Bizjak, mladi doktor agronomije, je že od malih nog zelo povezan z naravo. »Stari starši so imeli kmetijo, na kateri sem z veseljem pomagal. Narava me je hitro začarala, ljubezen do nje pa iz leta v leto samo še bolj raste.« Svoj prvi zelenjavni vrt je imel Jan že pri desetih letih. Danes je skrbnik prav posebnega vrta. Ko je med doktorskem študijem delal kot mladi raziskovalec na oddelku za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ga je lastnik ekološko-turističnega kompleksa Garden Village na Bledu povabil k sodelovanju. Ideja, da bi v turističnem kompleksu namesto okrasnih rastlin zasadili užitne, ki bi jih gostje med svojim dopustovanjem lahko tudi pojedli, mu je bila tako všeč, da je sprejel njegovo povabilo in se v Garden Villageu zaposlil kot vrtnar.

Jan Bizjak med paradižniki na vrtu

Ker je njegova služba vezana na vrtnarsko sezono, mu pozimi ostaja čas, ki ga zapolni z delom v sadovnjaku – aktivno sodeluje v sadjarskem društvu Tunjice Kamnik, kjer zbirajo stare sorte jabolk in vzgajajo nove sadike – in predavanji o prehrani. Predava različnemu občinstvu, poleti je predaval tudi na onkološkem inštitutu. »Za članice Europe Done sem pripravil predavanje na temo Pravilno združevanje živil – pot do zdravja in dobrega počutja. S pravilno izbiro hrane si človek lahko povrne in ohrani svoje zdravje. Bi pa rad poudaril, da nisem zdravilec. Ljudem le svetujem na podlagi svojih izkušenj in jim pomagam, da se naučijo poslušati svoje telo in najdejo način prehranjevanja in hrano, ki ustreza njim.« Kako poslušati svoje telo, se je Jan naučil že zelo zgodaj. »Ko sem zaključeval srednjo šolo, so se mi vedno pogosteje pojavljale bolečine v želodcu. Bile so vedno hujše, še posebej hudo je bilo ponoči.

Pogosto me je tudi bolela glava, bil sem brez energije, precej sem tudi shujšal.« Zdravniki so mu predpisovali tablete za zmanjšane želodčne kisline, ki so težave sicer omilile, odpravile jih pa niso. »Odločil sem se, da tako ne želim živeti. Začel sem prebirati različno literaturo, brskati po spletu, šel sem tudi na tečaj zdravega prehranjevanja k zdravilki tradicionalne kitajske medicine. V knjigi Marije Treben Zdravje iz božje lekarne sem našel zdravilno rastlino kolmež, opravil kuro s kolmeževim čajem, intenzivno sem se začel ukvarjati s športom in uživati hrano, ki obnavlja želodčno sluznico. Čez dober mesec so bolečine popolnoma izginile. Ko sem šel na gastroskopijo, mi je zdravnik rekel, da se vidi, da sem imel na želodcu rano, ki pa se je medtem lepo zacelila.«

Jan Bizjak Rdeča pesa

Vas lahko za začetek vprašam, kaj ste danes jedli?

Za zajtrk sem si pripravil banane z malinovo marmelado, ki sem jo naredil sam. Marmelade delam tako, da se ohrani čim več vitaminov. Sadje vkuhavam, ko je zelo zrelo. Vreti ga pustim samo tri do štiri minute. Namesto navadnega sladkorja uporabljam kokosov sladkor, ki ima trikrat nižji glikemični indeks kot običajni sladkor. Na 1 kg sadja dam približno 150 gramov kokosovega sladkorja. Tudi sicer zjutraj največkrat jem sadje. Za malico sem si danes privoščil kuhano sezonsko zelenjavo in sir, za kosilo pa enolončnico. Pazim, da jem doma pridelano in sezonsko hrano.

Precej sadja in zelenjave pridelate na vrtu v ekološko-turističnem kompleksu Garden Village na Bledu, kjer ste zaposleni. Kako gostje sprejemajo to, da okrog hišic in šotorov kjer bivajo, rastejo povrtnine, sadje in grmovnice?

Zelo različno. Nekateri si kaj utrgajo, drugi me vprašajo, ali je to dovoljeno, so pa tudi takšni, ki počakajo, da jim jaz kaj ponudim. Letos smo gostili ljudi kar iz 100 različnih držav. Najbolj prevzeti nad našimi zasaditvami so bili Arabci, Japonci, Korejci in Američani. Ko so pred enim mesecem k nam prišli novinarji iz Tokia, niso mogli skriti navdušenja, ko sem vpričo njih napulil korenje, jim nabral maline in jabolka. Vse so si ogledali in poslikali. Prvič v življenju so videli polža lazarja. Naša narava jih je popolnoma očarala. V velemestih kaj takega ne morejo doživeti, zato to znajo ceniti. Zelo so nad naravo očarani tudi Američani. Lepo je gledati ljudi, ki spoštujejo vsak cvet in sadež posebej. Veliko gostov, ki prihaja iz velemest, se ne more načuditi tudi našim cvetočim travnikom. Za ljudi, ki poznajo le še gojene zelenice, so naši travniki nekaj posebnega. Arabce pa najbolj navdušijo jabolka, pa to, da rastejo na drevesih. Večina jih tega, kje jabolka rastejo, sploh ne ve.

Jan Bizjak buča

Zakorakali smo v jesen. Kako se je dobro prehranjevati v tem letnem času?

Jeseni v ospredje pride gostejša hrana, energijsko bogatejša živila, ki ne vsebujejo veliko vode. To so žita, sladek krompir, kostanj, buče, fižol, por, čebula, česen, rdeča pesa, pa seveda jabolka, slive in razne marmelade. Malce pozneje bodo na naših mizah že kakiji, ki tudi grejejo telo, hkrati pa redčijo sluz v telesu. To so naša super živila, ki delujejo toplo in krepijo vranico in ledvica, vendar le, če jih uživamo v zmernih količinah. Zdrava hrana deluje tako, da v zmernih količinah določen organ krepi, če pa z njo pretiravamo, ga izčrpava.

Jeseni in pozimi ljudje, predvsem zaradi vitamina C, uživamo tudi agrume. Bojda ta letna časa nista najprimernejša za uživanje teh živil.

Uživanje agrumov ni ravno idealno z vidika uravnavanja telesne temperature, saj telo ohlajajo. Zato priporočam, da jih uživate z začimbami, ki grejejo. Zelo primerna sta cimet in ingver, lahko pa jih pijete tudi v čaju.

Tudi tako imenovane študentske hrane naš želodec menda ne prenaša najbolje.

Škodi nam predvsem kombinacija rozin in oreščkov. Kombinacija ogljikovih hidratov oz. sladkorjev, ki so v rozinah, v povezavi z maščobami, ki so v oreščkih, precej obremeni slinavko in žolčnik. Toda če ne boste pretiravali, vam tudi ta kombinacija ne bo škodila.

Na vrtu s čebulo

Katera živila lahko kombiniramo med seboj?

Dobra kombinacija so stročnice in zelenjava, oreščki in zelenjava, žita in zelenjava, žita in določene vrste sadja.

Pripravili ste tudi delavnico o hrani, ki krepi določene organe. Nam lahko za vsak organ naštejete nekaj koristnih živil.

Jetrom koristijo zelena zelenjava, ajda, rdeča pesa, artičoke, gobe reiši , avokado, maline, slive, črni sezam, hladno stisnjena olja, še posebej osatovo olje, pegasti badelj, kurkuma, peteršilj, rožmarin in borovnice. Obremenjuje pa jih uživanje citrusov, napačno združevanje živil oziroma veliko število različnih živil v enem obroku, ostanki fitofarmacevtskih sredstev in preveč soli.

Vranico krepi hrana oranžne in rumene barve, ki raste v poznem poletju in zgodnji jeseni, in sicer sladki krompir, koruza, proso, krompir, kostanj, kaki, ingver, kurkuma, hokaido in muškatna buča, brazilski oreščki, arašidi, beli in črni fižol, čičerika, grah, ječmen, lešniki, ohrovt, pira pa tudi češnje, jagode, cvetača in gomolj zelene. Najbolj pa jo obremenjuje uživanje mlečnih izdelkov, preveč hladne, surove hrane, prevelika količina hrane, preveliko različnih živil v enem obroku in uživanje prevelikih količin ogljikovih hidratov, predvsem tistih z visokim glikemičnim indeksom.

Srcu koristi hrana rdeče barve: pesa, jagode, rdeči radič, pa tudi sladki krompir, repa, korenje, rožmarin, melisa, koruza, pšenica, cvetni prah, kutine, žajbelj, zeleni čaj, endivija, beluši ter kava – slednjo naj tisti, ki imajo ledvične kamne oziroma so nagnjeni k njihovem nastajanju, uživajo bolj poredkoma in v manjših količinah.

Pljučem koristijo in jih krepijo naslednja živila: čebula, por, redkev daikon, amarant, mandlji, orehi, brazilski oreščki, hruške, gos, zajec, puran, hren, večina začimb (ingver, janež, gorčica kumina, kardamom, majaron, curry, kajenski poper, muškatni orešček, bazilika, klinčki, timijan, drobnjak), zelišča, kot so bedrenec, trpotec, timijan, čistec, milnica, veliki oman, potrošnik, vrednik in slezove korenine.

Ledvicam koristi uživanje hrane črne barve: črni, pa tudi beli sezam, črni fižol, črna in rdeča leča, lešniki, kostanj, orehi in orehovo olje, olje pšeničnih kalčkov, beluši, jagode, maline, češnje in koleraba. Najbolj pa jih obremenjujepresladka, še bolj pa preslana hrana. Sol je najbolje uživati v kruhu, v kombinaciji s stročnicami in v enolončnicah.

Kot najstnik ste imeli hude težave z želodcem. Kako ste našli hrano, ki vam je ustrezala?

Začel sem si pripravljati zelo enostavne obroke in si zapisoval, kako sem se po določeni hrani počutil. Če mi hrana, ki sem jo užival več dni zaporedoma, ni povzročala težav, sem jo uvrstil na seznam dovoljene hrane.

DSC00586

Ste kdaj ugotovili, zakaj ste imeli težave z želodcem?

Moja težava je bil v tem, da sem jedel preveč predelanih živil in premalo sadja in zelenjave. Dokler sem se aktivno ukvarjal s športom, je bilo v redu, saj mi je gibanje pospešilo peristaltiko.

Kaj vas je ozdravilo?

Začel sem jesti hrano, ki pospešuje izločanje sluzi v želodcu, in piti čaj iz kolmeža, zraven pa sem se veliko gibal. Pazil sem tudi, katera živila lahko združujem. V treh tednih sem si na ta način zacelil rano na želodcu. Od takrat nimam težav z želodcem. Sočasno sem začel tudi delati na sebi. Ker sem po naravi perfekcionist, je bila ena od pomembnih stvari, ki sem jo moral razčistiti, da se ne smem toliko obremenjevati. Moja ozdravitev je bila tako hitra zato, ker sem se težave lotil celostno. Bolj celostno, ko se lotiš težave, prej prideš do rezultata.

Na kakšen način pa nam telo sporoči, da določene hrane ne prenaša najbolje?

Prvi znak, da telo določene hrane ne prenaša najbolje, je napenjanje, ki se pojavi nekaj ur po zaužitju te hrane. Drugi znaki so še: napihnjenost, težave s kožo, ki se kažejo v obliki mozoljev ali izpuščajev, glavoboli, lahko se pojavita tudi driska in zaprtost.

Kaj pa, če opozorila spregledamo?

Če se za opozorila ne zmenimo, se sčasoma v prebavilih in telesu začne nabirati sluz, ki poslabšala absorpcijo koristnih snovi, ki so v hrani. To se začne poznati na določenih organih, pojavijo se lahko tudi kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, povišan holesterol in povišan krvni tlak.

DSC01003

Vedno več ljudi ima težave z želodcem. Katero hrano jim priporočate?

Za obnavljanje želodčne sluznice je priporočljivo jesti slive, tako sveže kot suhe, namočeno laneno seme, avokado, hrano, ki vsebuje vitamin A (korenje, marelice, sladki krompir, rumeno zelenjavo in sadje), vitamin E (pšenični kalčki, brokoli, ohrovt, listnato zelenjavo, polnozrnata žita, oves in jajčni rumenjak) ter živila, ki vsebujejo cink (pšenični kalčki, bučna in sončnična semena, polnozrnati izdelki in pivski kvas). Zelo dobra sta tudi zeljni sok in zelena solata, saj vsebujeta aminokislino glutamin in s-metilmetionin. Priporočam pitje soka tri tedne, in sicer po 1 liter na dan. Meni je, kot sem vam že povedal, zelo pomagal čaj iz kolmeža. Kolmež so ljudje včasih poznali kot eno najmočnejših sredstev za spodbudo teka in urejanje prebave, poljudne knjige o zdravilnih rastlinah pa ga hvalijo kot čudežno zdravilo. Izročilo pravi, da je kolmež koristen tako pri akutnih kot tudi pri kroničnih prebavnih motnjah, črevesnih krčih in vetrovih, pomanjkanju želodčne kisline in apetita, saj pospeši obilno izločanje sline ter želodčnih in črevesnih prebavnih sokov, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedi. Pospešil naj bi tudi splošno celično presnovo, krepil osrednji živčni sestav ter pomirjal. Želodcu dobro denejo tudi čaj iz poprove mete, brinov sirup, sok aloe vere in korenčkov sok.

Poznam ljudi, ki se prehranjujejo izključno s predelano hrano in nimajo zdravstvenih težav.

Marsikdo nima posebnih težav, potem pa se nenadoma pokažejo v tako hudi obliki, da se ne da narediti nič več. Zato je, ne glede na to, ali imamo težave ali ne, dobro upoštevati načela zdravega prehranjevanja. S tem si naredimo dobro podlago za naprej in na dolgi rok lahko preprečimo, da bi do težav sploh prišlo. Hkrati pa bi ljudi opozoril, da pretirano obremenjevanje s tem, kaj jedo, tudi ni dobro. Tisti, ki se čisto nič ne obremenjujejo s tem, kaj jedo, bodo že s tega vidika nekatero hrano prenašali bolje kot nekdo, ki je po naravi občutljivejši in si vse jemlje k srcu. Marsikatere informacije, ki jih lahko zasledimo v različnih medijih, so si zelo protislovne. Ko se začnemo preveč obremenjevati z načinom prehranjevanja, lahko telo privedemo do hudega stresa. Zato svetujem, da dokler človek nima posebnih težav, je najboljše, da je pri prehranjevanju zmeren in pazi, da jé tako svežo kot kuhano hrano.

Se vam zdi, da bolezni izvirajo iz napačnega načina prehranjevanja?

Obolenja na prebavilih so po mojem mnenju v veliki meri povezana z načinom prehranjevanja. Pri drugih boleznih pa bi prehrano raje povezoval z okrevanjem in blaženjem simptomov. Določena hrana energetsko krepi določene organe. In ko si organi energetsko opomorejo, se to odrazi na našem zdravju. Pri zdravljenju ne smemo pozabiti še na naša čudovita zelišča, ki imajo ogromno neverjetnih sposobnosti. Te rastline ali nas spremljajo pri zdravljenju ali pa nas pozdravijo. Nazadnje me je najbolj navdušila aloja, ki jo gojim tudi na našem vrtu na Bledu. Zanimivo je, da rastline z najmočnejšimi zdravilnimi učinkovinami, enako velja tudi za sladki pelin in svetlobni koren, nimajo škodljivcev in bolezni. Iz aloje sem po receptu brazilskega patra Romana Zage začel pripravljati zelo zdravilen napitek, ki ga uporabljam za razstrupljanje in očiščevanje telesa.

DSC00887

Nam zaupate recept za pripravo napitka?

V temi v mešalniku zmešate pol kilograma medu, 350 g narezanih alojinih listov in 0,5 dcl žganja. Napitek prelijete v temno steklenico in ga hranite na temnem in hladnem mestu. Dva- do trikrat na dan, pol ure pred jedjo, popijete po eno čajno žličko.

Nekoč ste mi rekli, da nam telo ponuja več popravnih izpitov.

Telo nam v obliki simptomov sporoča, da moramo v življenju nekaj spremeniti. Od naše samoiskrenosti in zrelosti pa je odvisno, ali si bomo zatiskali oči pred njimi in jih prikrili ali pa prevzeli odgovornost za svoje zdravje in določene stvari v življenju spremenili.

Nekaj nasvetov za pravilno prehranjevanje in združevanje jedi:

  • Sadje jejte med obroki kot samostojen obrok.
  • Žita združujte z zelenjavo ali s suhim sadjem.
  • Ne jejte dveh škrobnih obrokov zapored, preveč škroba povzroča zaprtost.
  • Sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove pijte med obroki.
  • Za zabelo uporabljajte majhne količine, eno do dve žlički, hladno stiskanih olj: konopljino, sezamovo, laneno, oljčno, osatovo, bučno, orehovo …
  • Del maščob lahko zaužijete tudi v obliki nepraženih in nesoljenih semen in oreščkov.
  • Izogibajte se mleku in sirom, predvsem trdim.
  • Žita in stročnice pred uporabo namakajte.
  • Jedi, ki vsebujejo veliko kalcija, ne uživajte skupaj z živili, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, pesa, špinača, blitva, divja hrana …).
  • Med obrokom ne pijte večjih količin tekočin.
  • Izogibajte se mešanju slanih in sladkih živil.
  • Izogibajte se uživanju zelo toplih in zelo mrzlih živil in pijač.
  • Zvečer se izogibajte uživanju mlečnih izdelkov, jajc, špinače, oreščkov, kruha ter živil z visokim glikemičnim indeksom.
  • Pozimi uživajte več kuhane, poleti pa več presne hrane.
  • Jejte čim več sezonske, lokalno in ekološko pridelane hrane.
  • Pozimi ne pretiravajte z uživanjem citrusov, raje si privoščite kislo zelje, repo in domače marmelade, predvsem ribezovo, in pijte šipkov čaj.
  • Ob prehladih ne uživajte breskev.
  • Ljudje z nagnjenostjo h krvnim strdkom naj se izogibajo krompirju.
  • Ne jejte hrane, ki je ne marate.

Preberite tudi: Zgodba Andreje Romih: Po postu so izginile ciste na jajčnikih

Pljučna obolenja: Samopomoč pri krepitvi naših pljuč

Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) so pljuča od petih elementov povezana z elementom kovine. Naturopat gleda na osebo celostno, zato tudi oslabljena pljuča skozi akt dihanja celostno krepi s prehrano, Bachovimi cvetnimi esencami, inhalacijami in vajami za krepitev pljuč. Pljuča so zelo pomemben organ našega telesa in vredno jih je pravilno krepiti, da bomo fizično in psihično pravilno živeli. Z vami tokrat delim nasvete za krepitev pljuč in nekaj naturopatskih navodil za samopomoč.

Dihanje je sinonim za življenje

Pljuča so tesno povezana z njihovim delovanjem – dihanjem. Ko se rodimo, najprej zadihamo! Zato so pljuča tesno povezana z življenjem oziroma je dihanje sinonim za življenje. Ko je otrok v trebuhu, pljuč ne uporablja, otrok leži v vodi – placenti, kjer mu ni treba skrbeti za življenje, vsa hranila pridejo sama skozi popkovino, ni mu treba delati ničesar.

Ko se otrok rodi, pa nastopi prehod v novi svet, otrok preide iz sveta vode v svet zraka in seveda akcije – dihanja! Ko se otrok rodi, najprej zadiha, z dihanjem izkazuje življenje, akt dihanja lahko povezujemo z voljo in željo do življenja. Vdih lahko povezujemo z življenjem, izdih pa s smrtjo, vendar sta za nas oba dela dihanja pomembna. To je prvi cikel, ki ga otrok usvoji in dojame – cikel dihanja. S procesom dihanja otrok dojame prvo in najpomembnejšo nasprotje: življenje ali smrt.

V floriterapiji pljuča povezujemo s samopodobo

Lahko si zamislimo, da so pljuča med dvema poloma, in sicer med življenjem (vdih) in smrtjo (izdih). Pljuča človeku nakazujejo prvo izbiro, ki ni samo tako ekstremistična, nakazujejo nam tudi izbiro do načina življenja. V floriterapiji povezujemo pljuča s samopodobo. Če dihamo s polnimi pljuči in smo zdravi, pomeni, da smo zadovolji sami s seboj, da se cenimo, da so izpolnjena vsa naša pričakovanja, ki jih imamo do življenja, in da pravilno izpolnjujemo svoje poslanstvo. Če pa smo bolni, imamo težave z dihanjem, naše dihanje je plitvo, hropeče, kratko, boleče, prisoten je kašelj, dušenje, katar, veliko vzdihujemo ali hlipamo. Vse to so znaki šibkosti pljuč, kar pomeni, da doživljamo stres, da sta naša samopodoba in življenjska energija slabi, da ni empatije do sočloveka oziroma imamo občutek, da drugi upravljajo z našim življenjem. Bachova cvetna esenca, povezana s šibkostjo pljuč, je gorčica (mustard).

Ko se otrok rodi, se pljuča razprejo in napolnijo z zrakom, kar pomeni prvi vdih, ki je za otroka zelo boleč. Otrok joče, z jokom pa krepi pljuča. Pri tem mu lahko pomagamo s trepljanjem po hrbtu med lopaticama, s čimer krepimo pljuča, ki so se ob rojstvu šele razprla.

Pljuca bachove cvetne esence

Dihanje nas povezuje z okolico

Po TKM je podorgan pljuč debelo črevo, ki se prav tako začne oblikovati šele po rojstvu, saj dojenček v trebuhu prebavnega trakta skoraj ne potrebuje. Črevesje in z njim imunski sistem se začneta graditi po rojstvu, zato trpijo dojenčki za krči v prvih dveh letih življenja, ker se njihovo črevesje šele gradi. Prva leta je gradnja črevesja intenzivnejša in takrat je največ krčev. Po tem se gradnja progresivno upočasnjuje in se ustavi nekje pri 11. letu starosti otroka, ko prevzame črevesje polno funkcijo sedeža našega imunskega sistema.

Akt dihanja nas nenehno povezuje z okolico, odvisni smo od zraka, ljudje si med seboj delimo isti zrak, ki je naše skupno dobro, naša velika mati, iz katere črpamo življenje. Pomislimo: ko smo na predavanju in je veliko ljudi natlačenih v enem prostoru, vsi dihamo isti zrak, med seboj si delimo isto vzdušje.

Pljuča so naša druga koža

Po TKM pravimo, da se pljuča kažejo na koži, da je čutni organ pljuč koža, dejansko so pljuča naša druga koža, saj pomenijo dihanje, globljo intimno zvezo s svetom, ki nas skozi požiralnik simbolno popelje do duše in naših emocij. Pljuča so organ melanholije, žalosti, joka …

Nekateri pravijo, da so pljuča most telesa do duše.

Tudi prek upodobitev v religiji ima dihanje svojo podobo v Svetem pismu – »Božji veter«. Z vsakim vdihom nakazujemo svetu, da se odpiramo novim dimenzijam dojemanja, ki krepijo in bogatijo našo dušo.

Kronološka časovnica obolenja pljuč: prehlad, bronhitis, pljučnica, kronično obstruktivni bronhitis, astma itd.

Pljuča so zelo pomemben organ našega telesa in vredno jih je pravilno krepiti, da bomo fizično in psihično pravilno živeli, veliko ljudi namreč živi z nezdravimi pljuči. Šibkost pljuč se po določenem času nakopiči in začnejo se težave z respiratornim traktom, ki se zrcalijo na psihični in fizični ravni.

Kako bomo pljuča krepili in se prehlada znebili? Nekaj naturopatskih navodil za samopomoč:

  1. V hiši, kjer bivamo, ne sme biti vlage oziroma je je lahko največ 30 %, po stenah
    pa ne smemo imeti vlažnih ali plesnivih madežev.
  2. Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, moramo najprej ukrepati pri prehrani in ukiniti
    proizvodnjo sluzi, tako da iz prehrane odstranimo živila, ki v telesu
    proizvajajo sluz, to so predvsem mlečni izdelki živalskega izvora. Ko je kašelj
    moker, odsvetujem tudi uživanje medu.
  3. Inhalacije z vrelo vodo in soljo, na klasičen način s polno posodo vrele vode, soljo in
    brisačo čez glavo, vdihujemo en mesec vsak večer 20 minut na dan, vdih skozi
    nos, izdih skozi usta.

Živila, ki krepijo pljuča: kokošja juha, breskev, pekoča hrana, lipov čaj, hren.

Primer pljučnega jedilnika:

Zajtrk 5.00–9.007 h 1x popečen pirin kruh, maslo gi, kostanjeva marmelada, kava z ingverjem, polnozrnati piškoti 8 h 1x jajce
Malica 10.30jabolko, breskev
Kosilo 13.00kokošja juha, riž s puranom, radič, fižol in bučno olje
Malica 15.30čičerika s hrenom
Večerja 18.00kokošja juha (naj bo čim bolj vroča)
Vaje za zdrava pljuca

Pljučni tip človeka

Obstaja pljučni tip človeka? Po TKM že. Kako se nam kaže pljučni tip človeka?

Pljučni tip ima svetlo kožo, lepo in gladko kot porcelan, lahko so tudi rdečelasi ali pegasti. Imajo vedno smrkav nos, široka ramena, ozke boke, srednje visoke postave. Obožujejo belo barvo.

Ko so pljuča oslabljena, je tak človek pesimističen, črnogled, kritičen in skeptičen. Sam sebi pravi, da je realist, v resnici pa je velik pesimist. Če so pljuča močna, uravnajo ta pesimizem in mu okrepijo optimističen vidik na določene stvari. Na primer: pesimistični tip človeka bo slišal po radiu, da napovedujejo dež, zato bo vzel dežnik s seboj v službo, čeprav bo zunaj sonce (»Saj so vendar napovedali dež.«). Ko se bo v njem krepil optimistični del, bo dežnik pustil doma, saj si bo rekel: »Joj, poglej, kakšno sonce, danes pa res ne more deževati!«

Ko so pljuča oslabljena, postane pljučni tip hladen in ciničen. Ne bo objel sočloveka, do ljudi bo vedno ohranjal določeno varnostno razdaljo, ne bo izkazoval ljubezni, veselja, radosti ali prijaznosti. Šibkost pljuč je tesno povezana s sposobnostjo komunikacije in izražanja čustev. Ko so pljuča oslabljena, tak človek ne oddaja toplih čustev, ampak bo hladen kot jeklo. Tudi komunikacija je odrezava in minimalistična.

Vaje za krepitev pljuč

Dve vaji, ki ju izvajamo zjutraj na tešče:

1. Sedimo na tleh, roke za tilnikom, hrbet je vzravnan, pomikamo se v razmiku pol metra po zadnjici naprej in nazaj 15-krat;

2. Sedimo na kolenih, roke dvignemo visoko nad glavo, jih sklenemo, dlani obrnemo proti stropu in krožimo 60-krat v eno smer.

Preberite tudi: Zakaj je pravilno dihanje tako pomembno in kako izboljšati svojo tehniko dihanja