Odvisnost od odnosov sodi med nekemične oblike odvisnosti in prav tako kot druge odvisnosti spremenijo delovanje v možganih. Odvisna oseba izgubi zmožnost nadzora in kompulzivno ponavlja škodljivo vedenje. V partnerskem odnosu občuti vse več težav, se aktivno loti njihovega reševanja in spreminjanja partnerja. Če jo partner zapusti, ima odvisniška oseba odtegnitvene simptome, podobne kot pri kemičnih oblikah zasvojenosti. Manipulacije, izsiljevanja, ki sledijo pri zapustitvi partnerja, nimajo meja in se lahko stopnjujejo do tragičnih izidov. Pritiski odvisnikov od odnosa so lahko zelo hudi in partnerji, ki so zdravi, bodo prej ali slej tak odnos zapustili, s tem pa tudi uresničili najhujšo bojazen soodvisnega: strah pred zapuščanjem. V odnosu ostanejo tisti, ki imajo tudi sami težave ali so odvisni (kemično ali nekemično) ali niso zmožni ljubiti ali pa se tudi oni bojijo zapuščanja. Nastane najhujši položaj, ko ne morejo ne ostati ne oditi iz odnosa.
Vesnina zgodba nekemične zasvojenosti
Vesna je odrasla v družini, kjer je bil oče alkoholik. Ko je odrasla in imela prve zveze, so jo privlačili fantje, ki so bili nezreli, že v zvezi, nasilni, odvisniki od alkohola, drog, in bila je vedno znova razočarana. Začaran krog odvisnosti je ponovila s kar nekaj partnerji. Verjela je, da težavnega partnerja še nihče ni imel rad in da je ona tista, ki ga bo s svojo ljubeznijo osrečila, zato se bo spremenil in bosta skupaj še dolgo časa. S takšnimi moškimi, ki je ravnal z njo enako kot njen oče v otroštvu, je podoživljala enake občutke kot v obdobju, ko je bila otrok, in s to njeno globoko rano in občutki strahu pred zapuščanjem je v njeni duševnosti prebudil podoživljanje, da je zanjo pravi tip moškega. Potrebe drugih ljudi je vedno postavila pred svoje in do svojih niti nikoli ni prišla, a na ta način je verjela, da bo vedno ljubljena.
Obenem je verjela, da ni dovolj dobra, da se mora še bolj potruditi, da bo ljubljena, in vedno je poskušala spreminjati partnerja. S svojim načinom je kontrolirala čustvene vzgibe, vse partnerje, ki jih je imela, je dušila in se je pravzaprav omamljala s tem, da je verjela, da bo partnerja spremenila in bo njun odnos idealen. Kot odvisnica od odnosov je potrebovala takšne odnose zato, da se je z njimi omamljala in da tako osmisli svoje življenje. Ujeta v patološke odnose in ponavljanje enakih vzorcev, jo je njena motnja pripeljala v še bolj poglobljeno bolezen. Ko je že vse izgubila, na koncu še družino, se je zavedla, da potrebuje pomoč.
Motnja doživljanja sebe in sveta
Otrok, ki odrašča v družini, kjer se partnerji pogosto prepirajo, kjer v družini vladata alkohol ali droga, kjer so težke družinske razmere, je čustveno zapuščen, telesno ali psihično zlorabljen, zanemarjen, ima veliko možnosti za razvoj odvisnosti od odnosov. V takšnih odnosih se v možganih aktivirajo nevronske poti, kjer se sproščajo endorfini, ki so naravni hormoni sreče. Tako se dobesedno omamljajo. Otroci alkoholikov se naučijo trpeti, saj vedo, da ne morejo nič spremeniti, oditi pa tudi ne. V odrasli dobi ima takšna oseba motnje v doživljanju sebe, sveta, odvisna je od odnosov.
O težavah odvisnikov od odnosov, tako žensk, kjer je ta vrsta odvisnosti najpogostejša, manj moških, lahko govorimo, ko ima oseba ponavljajoče se podobne težave, za katere ve, da so škodljivi in ve, da bi jih morala prekiniti ali spremeniti, a jih ne more. Na partnerje se navežejo na nezrel, otroški način, večinoma na alkoholike ali nasilne moške. Verjamejo, da bo njihov trud nekoč zagotovljen z večno ljubeznijo. Privlačnost nevarne osebe je nezavedna in je izredno intenzivna zaradi tveganja in adrenalina, ki deluje kot gnojilo odnosa. Nevarni tipi se zdijo močni. Njihova moč je samo navidezna, znotraj pa so šibki, a tudi nevarni ljudje si raje izbirajo lažje obvladljive, podredljive partnerje.
Odvisnost se lahko kaže v zasvojenosti romantične zaljubljenosti, kjer zasvojeni podoživlja svoje romantične fantazije odnosa, ki se običajno vedno končajo žalostno. Če ima odvisnik od odnosa partnerja, ki je spolno odvisen, se podredi in je spolno soodvisen. S soodvisnostjo kontrolira partnerja, se mu prilagodi, podredi njegovim spolnim potrebam, željam ali pa se namenoma vede na način, da partnerja odbija.
Značilnosti odvisnika od odnosov
Na področju odvisnosti od odnosov je veliko delal ameriških psihiater dr. Timmen Cermak. Pravi, da pri zasvojenemu od odnosov lahko postavimo diagnozo, če ima naslednje značilnosti:
- Trajna odvisnost samospoštovanja od sposobnosti kontrole sebe in drugih, čeprav se zaveda škodljivih posledic – odvisnik od odnosov ni samozavesten in se počuti dobro le, kadar pri partnerju izzove potrditev, pohvalo. Če je ni, duševno zelo trpi. Z nadzorom, kontrolo partnerja in manipulacijo se zavaruje pred trpljenjem. Ne glede na partnerjev trud, da odvisnemu partnerju dovolj ljubeče pokaže pripadnost in ljubezen, je odvisni partner večno nezadovoljen, saj njegove potrebe po pozornosti in ljubezni ni mogoče zadovoljiti. Partner se počuti utesnjeno in nezadovoljno in želi čimprej končati takšno zvezo. Odvisniku od odnosa to pomeni največjo travmo, zato naredi vse, da ga zadrži in odvrne od prekinitve zveze in ga poskuša spremeniti.
- Izpolnjevanje potreb drugih na račun zanemarjanja svojih potreb – odvisnik od odnosov vedno razmišlja le kako in ali je sposoben zadovoljiti partnerja, kaj potrebuje sam, mu ni pomembno.
- Tesnoba in težave v zvezi z bližino in ločenostjo pri postavljanju meja – odvisnik od odnosov težko razume osebnostne meje. Veliko jih sploh nima meja, zato tudi ne znajo reči ne, ko je potrebno, nekateri so nedostopni, zaprti vasi, drugi znajo le delno postavljati meje.
- Zapletanje v razmerja z osebnostno motenimi, kemično odvisnimi, drugimi odvisniki od odnosov in čustveno nekontroliranimi ljudmi – odvisnik od odnosov izbere partnerja, ki ima veliko težav, saj se čuti dolžnega, da mu pomaga in da svoj čas posveča partnerjevim težavam. Pomoč, ki jo odvisnik nudi partnerju, mu daje občutek varnosti. Obenem pa je v odvisniku od odnosov prisoten nenehen občutek strahu pred zapuščenostjo, če ne bo dovolj naredil za srečen odnos s partnerjem.
Lastnosti odvisnikov od odnosov
Odvisniki od odnosov največkrat zanikajo dejstva in uporabljajo obrambni mehanizem, da si olajšajo življenje, zamrznejo čustva, a občasno izbruhnejo, so depresivni, tesnobni, dostikrat zlorabljajo tudi kemične snovi, so pretirano previdni, dopuščajo ponavljajoče se zlorabe, imajo bolezni, ki so v povezavi s stresom, ostajajo dlje časa v nezdravem razmerju.
Pritiski so lahko zelo hudi in zdravi partnerji bodo prej ali slej odnehali in tak odnos zapustili, s tem pa uresničili najhujšo bojazen soodvisnega: strah pred zapuščanjem. Ostali bodo tisti, ki imajo tudi sami enako veliko težavo, bodisi da pijejo, niso sposobni ljubiti ali se bojijo zapuščanja. V takšnem odnosu se odvisnost od odnosov pokaže v najhujši luči: ni mogoče ne ostati ne oditi!
Žrtvovanje ženske za moškega
Težava v zaznavanju odvisnosti od odnosov je v dinamiki naše kulture, saj nas učijo, da se mora ženska žrtvovati za moškega in da mora za ljubezen narediti vse. Moški razvijejo drugačne tipe izogibanja, prekomerno delo, šport, internet, seks in drugo, s katerimi se oddaljijo in zbežijo v svoj svet. Avtorica knjige »Ženske, ki preveč ljubijo«, ameriška psihoterapevtka Robin Norwood opisuje dinamiko, ki nekatere ženske pripelje do tega, da so odvisne od razmerja. Ljubiti preveč je izkušnja, ki dopušča trpljenje in frustracijo. Iz začaranega kroga odvisnosti je pot, ki pripelje do tega, da se odvisniki naučijo najprej poskrbeti zase, se ceniti in ljubiti. Potovanje je dolgo, a vsak od nas ima priložnost, da spremeni napačne vzorce življenja.
Preberite tudi: Kako se naučiti umetnosti ljubezni?