0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ZgodbeMladi doktor agronomije: Že kot najstnik stopil na pot samozdravljenja

Mladi doktor agronomije: Že kot najstnik stopil na pot samozdravljenja

MORDA VAS ZANIMA

Jan Bizjak, mladi doktor agronomije, je že od malih nog zelo povezan z naravo. »Stari starši so imeli kmetijo, na kateri sem z veseljem pomagal. Narava me je hitro začarala, ljubezen do nje pa iz leta v leto samo še bolj raste.« Svoj prvi zelenjavni vrt je imel Jan že pri desetih letih. Danes je skrbnik prav posebnega vrta. Ko je med doktorskem študijem delal kot mladi raziskovalec na oddelku za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ga je lastnik ekološko-turističnega kompleksa Garden Village na Bledu povabil k sodelovanju. Ideja, da bi v turističnem kompleksu namesto okrasnih rastlin zasadili užitne, ki bi jih gostje med svojim dopustovanjem lahko tudi pojedli, mu je bila tako všeč, da je sprejel njegovo povabilo in se v Garden Villageu zaposlil kot vrtnar.

- Oglas -
Jan Bizjak med paradižniki na vrtu

Ker je njegova služba vezana na vrtnarsko sezono, mu pozimi ostaja čas, ki ga zapolni z delom v sadovnjaku – aktivno sodeluje v sadjarskem društvu Tunjice Kamnik, kjer zbirajo stare sorte jabolk in vzgajajo nove sadike – in predavanji o prehrani. Predava različnemu občinstvu, poleti je predaval tudi na onkološkem inštitutu. »Za članice Europe Done sem pripravil predavanje na temo Pravilno združevanje živil – pot do zdravja in dobrega počutja. S pravilno izbiro hrane si človek lahko povrne in ohrani svoje zdravje. Bi pa rad poudaril, da nisem zdravilec. Ljudem le svetujem na podlagi svojih izkušenj in jim pomagam, da se naučijo poslušati svoje telo in najdejo način prehranjevanja in hrano, ki ustreza njim.« Kako poslušati svoje telo, se je Jan naučil že zelo zgodaj. »Ko sem zaključeval srednjo šolo, so se mi vedno pogosteje pojavljale bolečine v želodcu. Bile so vedno hujše, še posebej hudo je bilo ponoči.

Pogosto me je tudi bolela glava, bil sem brez energije, precej sem tudi shujšal.« Zdravniki so mu predpisovali tablete za zmanjšane želodčne kisline, ki so težave sicer omilile, odpravile jih pa niso. »Odločil sem se, da tako ne želim živeti. Začel sem prebirati različno literaturo, brskati po spletu, šel sem tudi na tečaj zdravega prehranjevanja k zdravilki tradicionalne kitajske medicine. V knjigi Marije Treben Zdravje iz božje lekarne sem našel zdravilno rastlino kolmež, opravil kuro s kolmeževim čajem, intenzivno sem se začel ukvarjati s športom in uživati hrano, ki obnavlja želodčno sluznico. Čez dober mesec so bolečine popolnoma izginile. Ko sem šel na gastroskopijo, mi je zdravnik rekel, da se vidi, da sem imel na želodcu rano, ki pa se je medtem lepo zacelila.«

Jan Bizjak Rdeča pesa

Vas lahko za začetek vprašam, kaj ste danes jedli?

- Oglas -

Za zajtrk sem si pripravil banane z malinovo marmelado, ki sem jo naredil sam. Marmelade delam tako, da se ohrani čim več vitaminov. Sadje vkuhavam, ko je zelo zrelo. Vreti ga pustim samo tri do štiri minute. Namesto navadnega sladkorja uporabljam kokosov sladkor, ki ima trikrat nižji glikemični indeks kot običajni sladkor. Na 1 kg sadja dam približno 150 gramov kokosovega sladkorja. Tudi sicer zjutraj največkrat jem sadje. Za malico sem si danes privoščil kuhano sezonsko zelenjavo in sir, za kosilo pa enolončnico. Pazim, da jem doma pridelano in sezonsko hrano.

Precej sadja in zelenjave pridelate na vrtu v ekološko-turističnem kompleksu Garden Village na Bledu, kjer ste zaposleni. Kako gostje sprejemajo to, da okrog hišic in šotorov kjer bivajo, rastejo povrtnine, sadje in grmovnice?

Zelo različno. Nekateri si kaj utrgajo, drugi me vprašajo, ali je to dovoljeno, so pa tudi takšni, ki počakajo, da jim jaz kaj ponudim. Letos smo gostili ljudi kar iz 100 različnih držav. Najbolj prevzeti nad našimi zasaditvami so bili Arabci, Japonci, Korejci in Američani. Ko so pred enim mesecem k nam prišli novinarji iz Tokia, niso mogli skriti navdušenja, ko sem vpričo njih napulil korenje, jim nabral maline in jabolka. Vse so si ogledali in poslikali. Prvič v življenju so videli polža lazarja. Naša narava jih je popolnoma očarala. V velemestih kaj takega ne morejo doživeti, zato to znajo ceniti. Zelo so nad naravo očarani tudi Američani. Lepo je gledati ljudi, ki spoštujejo vsak cvet in sadež posebej. Veliko gostov, ki prihaja iz velemest, se ne more načuditi tudi našim cvetočim travnikom. Za ljudi, ki poznajo le še gojene zelenice, so naši travniki nekaj posebnega. Arabce pa najbolj navdušijo jabolka, pa to, da rastejo na drevesih. Večina jih tega, kje jabolka rastejo, sploh ne ve.

Jan Bizjak buča

Zakorakali smo v jesen. Kako se je dobro prehranjevati v tem letnem času?

- Oglas -

Jeseni v ospredje pride gostejša hrana, energijsko bogatejša živila, ki ne vsebujejo veliko vode. To so žita, sladek krompir, kostanj, buče, fižol, por, čebula, česen, rdeča pesa, pa seveda jabolka, slive in razne marmelade. Malce pozneje bodo na naših mizah že kakiji, ki tudi grejejo telo, hkrati pa redčijo sluz v telesu. To so naša super živila, ki delujejo toplo in krepijo vranico in ledvica, vendar le, če jih uživamo v zmernih količinah. Zdrava hrana deluje tako, da v zmernih količinah določen organ krepi, če pa z njo pretiravamo, ga izčrpava.

Jeseni in pozimi ljudje, predvsem zaradi vitamina C, uživamo tudi agrume. Bojda ta letna časa nista najprimernejša za uživanje teh živil.

Uživanje agrumov ni ravno idealno z vidika uravnavanja telesne temperature, saj telo ohlajajo. Zato priporočam, da jih uživate z začimbami, ki grejejo. Zelo primerna sta cimet in ingver, lahko pa jih pijete tudi v čaju.

Tudi tako imenovane študentske hrane naš želodec menda ne prenaša najbolje.

Škodi nam predvsem kombinacija rozin in oreščkov. Kombinacija ogljikovih hidratov oz. sladkorjev, ki so v rozinah, v povezavi z maščobami, ki so v oreščkih, precej obremeni slinavko in žolčnik. Toda če ne boste pretiravali, vam tudi ta kombinacija ne bo škodila.

Na vrtu s čebulo

Katera živila lahko kombiniramo med seboj?

Dobra kombinacija so stročnice in zelenjava, oreščki in zelenjava, žita in zelenjava, žita in določene vrste sadja.

Pripravili ste tudi delavnico o hrani, ki krepi določene organe. Nam lahko za vsak organ naštejete nekaj koristnih živil.

Jetrom koristijo zelena zelenjava, ajda, rdeča pesa, artičoke, gobe reiši , avokado, maline, slive, črni sezam, hladno stisnjena olja, še posebej osatovo olje, pegasti badelj, kurkuma, peteršilj, rožmarin in borovnice. Obremenjuje pa jih uživanje citrusov, napačno združevanje živil oziroma veliko število različnih živil v enem obroku, ostanki fitofarmacevtskih sredstev in preveč soli.

Vranico krepi hrana oranžne in rumene barve, ki raste v poznem poletju in zgodnji jeseni, in sicer sladki krompir, koruza, proso, krompir, kostanj, kaki, ingver, kurkuma, hokaido in muškatna buča, brazilski oreščki, arašidi, beli in črni fižol, čičerika, grah, ječmen, lešniki, ohrovt, pira pa tudi češnje, jagode, cvetača in gomolj zelene. Najbolj pa jo obremenjuje uživanje mlečnih izdelkov, preveč hladne, surove hrane, prevelika količina hrane, preveliko različnih živil v enem obroku in uživanje prevelikih količin ogljikovih hidratov, predvsem tistih z visokim glikemičnim indeksom.

Srcu koristi hrana rdeče barve: pesa, jagode, rdeči radič, pa tudi sladki krompir, repa, korenje, rožmarin, melisa, koruza, pšenica, cvetni prah, kutine, žajbelj, zeleni čaj, endivija, beluši ter kava – slednjo naj tisti, ki imajo ledvične kamne oziroma so nagnjeni k njihovem nastajanju, uživajo bolj poredkoma in v manjših količinah.

Pljučem koristijo in jih krepijo naslednja živila: čebula, por, redkev daikon, amarant, mandlji, orehi, brazilski oreščki, hruške, gos, zajec, puran, hren, večina začimb (ingver, janež, gorčica kumina, kardamom, majaron, curry, kajenski poper, muškatni orešček, bazilika, klinčki, timijan, drobnjak), zelišča, kot so bedrenec, trpotec, timijan, čistec, milnica, veliki oman, potrošnik, vrednik in slezove korenine.

Ledvicam koristi uživanje hrane črne barve: črni, pa tudi beli sezam, črni fižol, črna in rdeča leča, lešniki, kostanj, orehi in orehovo olje, olje pšeničnih kalčkov, beluši, jagode, maline, češnje in koleraba. Najbolj pa jih obremenjujepresladka, še bolj pa preslana hrana. Sol je najbolje uživati v kruhu, v kombinaciji s stročnicami in v enolončnicah.

Kot najstnik ste imeli hude težave z želodcem. Kako ste našli hrano, ki vam je ustrezala?

Začel sem si pripravljati zelo enostavne obroke in si zapisoval, kako sem se po določeni hrani počutil. Če mi hrana, ki sem jo užival več dni zaporedoma, ni povzročala težav, sem jo uvrstil na seznam dovoljene hrane.

Ste kdaj ugotovili, zakaj ste imeli težave z želodcem?

Moja težava je bil v tem, da sem jedel preveč predelanih živil in premalo sadja in zelenjave. Dokler sem se aktivno ukvarjal s športom, je bilo v redu, saj mi je gibanje pospešilo peristaltiko.

Kaj vas je ozdravilo?

Začel sem jesti hrano, ki pospešuje izločanje sluzi v želodcu, in piti čaj iz kolmeža, zraven pa sem se veliko gibal. Pazil sem tudi, katera živila lahko združujem. V treh tednih sem si na ta način zacelil rano na želodcu. Od takrat nimam težav z želodcem. Sočasno sem začel tudi delati na sebi. Ker sem po naravi perfekcionist, je bila ena od pomembnih stvari, ki sem jo moral razčistiti, da se ne smem toliko obremenjevati. Moja ozdravitev je bila tako hitra zato, ker sem se težave lotil celostno. Bolj celostno, ko se lotiš težave, prej prideš do rezultata.

Na kakšen način pa nam telo sporoči, da določene hrane ne prenaša najbolje?

Prvi znak, da telo določene hrane ne prenaša najbolje, je napenjanje, ki se pojavi nekaj ur po zaužitju te hrane. Drugi znaki so še: napihnjenost, težave s kožo, ki se kažejo v obliki mozoljev ali izpuščajev, glavoboli, lahko se pojavita tudi driska in zaprtost.

Kaj pa, če opozorila spregledamo?

Če se za opozorila ne zmenimo, se sčasoma v prebavilih in telesu začne nabirati sluz, ki poslabšala absorpcijo koristnih snovi, ki so v hrani. To se začne poznati na določenih organih, pojavijo se lahko tudi kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, povišan holesterol in povišan krvni tlak.

Vedno več ljudi ima težave z želodcem. Katero hrano jim priporočate?

Za obnavljanje želodčne sluznice je priporočljivo jesti slive, tako sveže kot suhe, namočeno laneno seme, avokado, hrano, ki vsebuje vitamin A (korenje, marelice, sladki krompir, rumeno zelenjavo in sadje), vitamin E (pšenični kalčki, brokoli, ohrovt, listnato zelenjavo, polnozrnata žita, oves in jajčni rumenjak) ter živila, ki vsebujejo cink (pšenični kalčki, bučna in sončnična semena, polnozrnati izdelki in pivski kvas). Zelo dobra sta tudi zeljni sok in zelena solata, saj vsebujeta aminokislino glutamin in s-metilmetionin. Priporočam pitje soka tri tedne, in sicer po 1 liter na dan. Meni je, kot sem vam že povedal, zelo pomagal čaj iz kolmeža. Kolmež so ljudje včasih poznali kot eno najmočnejših sredstev za spodbudo teka in urejanje prebave, poljudne knjige o zdravilnih rastlinah pa ga hvalijo kot čudežno zdravilo. Izročilo pravi, da je kolmež koristen tako pri akutnih kot tudi pri kroničnih prebavnih motnjah, črevesnih krčih in vetrovih, pomanjkanju želodčne kisline in apetita, saj pospeši obilno izločanje sline ter želodčnih in črevesnih prebavnih sokov, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedi. Pospešil naj bi tudi splošno celično presnovo, krepil osrednji živčni sestav ter pomirjal. Želodcu dobro denejo tudi čaj iz poprove mete, brinov sirup, sok aloe vere in korenčkov sok.

Poznam ljudi, ki se prehranjujejo izključno s predelano hrano in nimajo zdravstvenih težav.

Marsikdo nima posebnih težav, potem pa se nenadoma pokažejo v tako hudi obliki, da se ne da narediti nič več. Zato je, ne glede na to, ali imamo težave ali ne, dobro upoštevati načela zdravega prehranjevanja. S tem si naredimo dobro podlago za naprej in na dolgi rok lahko preprečimo, da bi do težav sploh prišlo. Hkrati pa bi ljudi opozoril, da pretirano obremenjevanje s tem, kaj jedo, tudi ni dobro. Tisti, ki se čisto nič ne obremenjujejo s tem, kaj jedo, bodo že s tega vidika nekatero hrano prenašali bolje kot nekdo, ki je po naravi občutljivejši in si vse jemlje k srcu. Marsikatere informacije, ki jih lahko zasledimo v različnih medijih, so si zelo protislovne. Ko se začnemo preveč obremenjevati z načinom prehranjevanja, lahko telo privedemo do hudega stresa. Zato svetujem, da dokler človek nima posebnih težav, je najboljše, da je pri prehranjevanju zmeren in pazi, da jé tako svežo kot kuhano hrano.

Se vam zdi, da bolezni izvirajo iz napačnega načina prehranjevanja?

Obolenja na prebavilih so po mojem mnenju v veliki meri povezana z načinom prehranjevanja. Pri drugih boleznih pa bi prehrano raje povezoval z okrevanjem in blaženjem simptomov. Določena hrana energetsko krepi določene organe. In ko si organi energetsko opomorejo, se to odrazi na našem zdravju. Pri zdravljenju ne smemo pozabiti še na naša čudovita zelišča, ki imajo ogromno neverjetnih sposobnosti. Te rastline ali nas spremljajo pri zdravljenju ali pa nas pozdravijo. Nazadnje me je najbolj navdušila aloja, ki jo gojim tudi na našem vrtu na Bledu. Zanimivo je, da rastline z najmočnejšimi zdravilnimi učinkovinami, enako velja tudi za sladki pelin in svetlobni koren, nimajo škodljivcev in bolezni. Iz aloje sem po receptu brazilskega patra Romana Zage začel pripravljati zelo zdravilen napitek, ki ga uporabljam za razstrupljanje in očiščevanje telesa.

Nam zaupate recept za pripravo napitka?

V temi v mešalniku zmešate pol kilograma medu, 350 g narezanih alojinih listov in 0,5 dcl žganja. Napitek prelijete v temno steklenico in ga hranite na temnem in hladnem mestu. Dva- do trikrat na dan, pol ure pred jedjo, popijete po eno čajno žličko.

Nekoč ste mi rekli, da nam telo ponuja več popravnih izpitov.

Telo nam v obliki simptomov sporoča, da moramo v življenju nekaj spremeniti. Od naše samoiskrenosti in zrelosti pa je odvisno, ali si bomo zatiskali oči pred njimi in jih prikrili ali pa prevzeli odgovornost za svoje zdravje in določene stvari v življenju spremenili.

Nekaj nasvetov za pravilno prehranjevanje in združevanje jedi:

  • Sadje jejte med obroki kot samostojen obrok.
  • Žita združujte z zelenjavo ali s suhim sadjem.
  • Ne jejte dveh škrobnih obrokov zapored, preveč škroba povzroča zaprtost.
  • Sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove pijte med obroki.
  • Za zabelo uporabljajte majhne količine, eno do dve žlički, hladno stiskanih olj: konopljino, sezamovo, laneno, oljčno, osatovo, bučno, orehovo …
  • Del maščob lahko zaužijete tudi v obliki nepraženih in nesoljenih semen in oreščkov.
  • Izogibajte se mleku in sirom, predvsem trdim.
  • Žita in stročnice pred uporabo namakajte.
  • Jedi, ki vsebujejo veliko kalcija, ne uživajte skupaj z živili, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, pesa, špinača, blitva, divja hrana …).
  • Med obrokom ne pijte večjih količin tekočin.
  • Izogibajte se mešanju slanih in sladkih živil.
  • Izogibajte se uživanju zelo toplih in zelo mrzlih živil in pijač.
  • Zvečer se izogibajte uživanju mlečnih izdelkov, jajc, špinače, oreščkov, kruha ter živil z visokim glikemičnim indeksom.
  • Pozimi uživajte več kuhane, poleti pa več presne hrane.
  • Jejte čim več sezonske, lokalno in ekološko pridelane hrane.
  • Pozimi ne pretiravajte z uživanjem citrusov, raje si privoščite kislo zelje, repo in domače marmelade, predvsem ribezovo, in pijte šipkov čaj.
  • Ob prehladih ne uživajte breskev.
  • Ljudje z nagnjenostjo h krvnim strdkom naj se izogibajo krompirju.
  • Ne jejte hrane, ki je ne marate.

Preberite tudi: Zgodba Andreje Romih: Po postu so izginile ciste na jajčnikih

NAJNOVEJŠE