V svetu znanosti in naravovarstva je odjeknila novica o smrti Jane Goodall, svetovno znane zagovornice narave ter raziskovalke šimpanzov. To pomeni tudi konec ene od najbolj navdihujočih življenjskih zgodb našega časa. Vendar čeprav se je njena življenjka pot zaključila, bosta njen duh in poslanstvo odzvanjala naprej skozi delo, ki ga je zapustila — ne le kot znanstvenica, temveč kot glas narave, ki ni nikoli obupal.
Življenjska zgodba, ki je premikala meje
Valerie Jane Morris-Goodall se je rodila 3. aprila 1934 v Londonu, Angliji. Od malih nog je čutila povezanost z živalmi in naravo, kar jo je vodilo na pot, ki ni bila običajna za mlado dekle brez formalne univerzitetne izobrazbe. Njena odločnost in strast sta jo pripeljali do enega največjih znanstvenih podvigov 20. stoletja: dolgoletnih opazovanj šimpanzov v Gombe Stream Nacionalnem Parku v Tanzaniji.
Leta 1960 je odpotovala iz Anglije v Afriko, da bi začela delo, ki ga je oblikovalo njeno življenje. V Gombu je opazovala šimpanze, njihove družbene strukture, vedenjske vzorce in čustvene vezi. Tekom raziskovanja je razbila mnoge predpostavke, da so določena vedenja, kot so uporaba orodij, kompleksne družinske interakcije, značilna samo za ljudi. Njeno delo je delovalo kot most med empatijo in etologijo.
Njena znanstvena pot ni bila enostavna. Bilo je veliko skepticizma, pomanjkanja sredstev, dvomov, celo predsodkov. A ona je vztrajala. Ustanovila je Jane Goodall Institute (1977), iniciativo Roots & Shoots (1991), delovala kot Glasnik miru ZN (UN Messenger of Peace) in potovala po svetu, kjer je predavala o soodvisnosti vseh živih bitij.
Smrt in odzivi
Jane Goodall je umrla 1. oktobra 2025 v Los Angelesu v ZDA med predavalno turnejo; po uradnem sporočilu inštituta je bila razlog naravna smrt. Umrla je med spanjem.
Novica je takoj povzročila val žalovanja in izrekanja sožalja po vsem svetu. Mediji so poudarjali, da je njen odhod velika izguba za znanost, naravo in tiste, ki jih je navdihovala.
Vpliv, ki presega generacije
Raziskovalka, ki je spremenila paradigme
- Njeno opazovanje šimpanzov je razkrilo, da lahko te živali uporabljajo orodja, kot so drozge, veje ali kamne za pridobivanje hrane, kar je doslej veljalo za ekskluzivno človeško lastnost.
- Prva je poimenovala posamezne šimpanze, ne da bi jih le oštevilčila, kar je poudarilo individualnost živali in čustveno inteligenco.
- Njeno delo je premikalo rdeče črte med človeštvom in živalmi — pokazala je, da mej ni tako trda, kot smo mislili.
Aktivistka, ki je dajala glas planetu
- Njeni projekti se niso končali z raziskavami — v zadnjih desetletjih je svojo energijo preusmerila v naravovarstvo, ozaveščanje in izobraževanje mladih. Program Roots & Shoots vključuje milijone ljudi po svetu, da delajo lokalno in trajnostno.
- Bila je stalna zagovornica boja proti krčenju habitatov, ogroženim vrstam, podnebnim spremembam, eksploataciji živali in širšemu spoštovanju naravnega sveta.
- V svojem zadnjem delu še vedno potovala, predavala, pisala in delila svoje sporočilo, da vsak posameznik lahko prispeva k spremembi.
Pomembne misli Jane Goodall, ki še vedno odmevajo
»Če gledaš dovolj dolgo, spoznaš, kako smo vsaka žival, narava in sam planet neločljivo povezani.«
»Največja nevarnost za našo prihodnost je apatija.« — njene besede, ki pozivajo k dejanjem in so bile pogosto ponavljane v intervencijah in predavanjih.
Njena filozofija ni bila negativna ali sovražna, temveč polna optimistične zaveze: če vsak prispeva, lahko svetovni ekosistemi preživijo, ljudje pa se naučimo sobivati z drugimi bitji.
