DomovZgodbeJane Goodall: Med ljudmi in opicami je tanka meja

Jane Goodall: Med ljudmi in opicami je tanka meja

ยปSamo ฤe razumemo, nam je lahko mar. Samo ฤe nam je mar, lahko pomagamo. Samo ฤe pomagamo, se bomo vsi skupaj reลกili,ยซ je ena tistih izjav Jane Goodall, ki ji moramo prikimati. Svetovno znana primatologinja in zaลกฤitnica narave, ki ostaja aktivna kljub svoji visoki starosti, pa k temu dodaja tudi: ยปVsak posameznik je pomemben. Vsak posameznik ima svojo vlogo. Vsak posameznik lahko poskrbi za spremembo.ยซ

Da se pri odnosu do narave in sveta ne moremo izgovarjati na vladne in nevladne organizacije ter podjetja, temveฤ moramo ukrepati tudi sami, je Jane Goodall zelo dobro dokazala. ฤŒetudi je ena oseba majhna in krhka, lahko z dovolj vztrajnosti spreminja svet. Njena sprememba se je zaฤela zarisovati, ko se je pred skoraj 60 leti odpravila v poreฤje reke Gombe v Tanzaniji, da bi prouฤevala ลกimpanze, traja pa ลกe dandanes, ko kljub visoki starosti potuje po svetu, predava in skuลกa slehernega ฤloveka ozavestiti, da imamo samo en dom, samo en planet. ยปRazvijmo spoลกtovanje do vsega ลพivega. Poskuลกajmo nasilje in nestrpnost nadomestiti z razumevanjem in soฤutjem. In ljubeznijo,ยซ nam pravi.

Jane Goodall je ustvarila gaz v divjino

Pri Inลกtitutu Jane Goodall, ki ga je znana primatologinja ustanovila leta 1977 in danes ลกiri njeno delo, pravijo, da je Jane ustvarila prvo gaz v divjino, nadaljnje korake pa je prepustila vsem nam. Ko se je leta 1960, pri komaj 26 letih, odpravila globoko v Afriko, na podroฤje danaลกnje Tanzanije, je bila namreฤ opremljena zgolj z beleลพko, daljnogledom in pa veliko mero radovednosti ter ลพelje po uฤenju. Takrat ni nihฤe vedel kaj dosti o ลกimpanzih in njihovem ลพivljenju v divjini, njihovih navadah in komuniciranju, prav tako pa je bila malo raziskana podobnost s ฤlovekom. Tudi genetika ลกe ni bila razvita znanost in nihฤe si ni mogel predstavljati, da si s ลกimpanzi delimo tolikลกen del genetskega zapisa. Pogum mlade ลพenske, ki je odloลพila knjige in ลพelela njihovo ลพivljenje spoznavati v praksi, pa je vse spremenil. Jane je med ลกimpanzi dejansko ลพivela, globoko v gozdu. ยปPrevzel me je obฤutek miru. Vse pogosteje sem se zalotila pri razmiลกljanju, da sem tam, kamor spadam. Da je to moje poslanstvo,ยซ je opisala svoje zaฤetke raziskovanja in bivanja med primati.

ฤŒe ne bi bilo Jane Goodall, svet ne bi vedel, da ลกimpanzi prav tako kot ljudje izdelujejo ter uporabljajo razna orodja, s katerimi si pomagajo na primer pri hranjenju. Prav tako ne bi vedeli, da so ลกimpanzi lovci, ki redno lovijo in jedo meso, torej se ne hranijo z bananami in si zgolj obฤasno privoลกฤijo kakลกnega manjลกega glodavca. Brez poznavanja njihovega ลพivljenja in navad ne bi vedeli, kako blizu so nam ne zgolj genetsko, temveฤ tudi socialno. Zaradi nje so priลกle ลพivali bliลพe ljudem in ljudje smo se pribliลพali ลพivalim โ€“ med nami ni tako velike meje, kot se je zdelo nekoฤ.

Jane Goodall

Ljubezen do ลพivali ลพe od mladih let

Angleลพinja, ki so jo starลกi od mladih nog uฤili ljubezni do ลพivali, velja danes za eno najpomembnejลกih naravovarstvenic, da bo zapisana ลพivim bitjem, pa se je kazalo, ลกe preden se je odpravila v Afriko. Znano je, da se je kot dekletce cele ure skrivala v skednju, da je lahko opazovala, kako kokoลก znese jajce โ€“ in s tem povzroฤala skrbi starลกem, ki so jo iskali. Sicer pa je brala knjige o neustraลกnem Tarzanu in si ลพelela, da bi lahko komunicirala z ลพivalmi, se z njimi pogovarjala tako kot dr. Dolittle. In s potjo v Afriko je prav to tudi uresniฤila. Za razliko od izmiลกljenega Tarzana in dr. Dolittla ji je komunikacija z opicami uspela v resniฤnem ลพivljenju, ne v romanu ali na filmskem platnu. Ko danes potuje po svetu, svoje obฤinstvo ลกe vedno nagovori na prav poseben naฤin. Ne predstavi se z besedami ljudmi, temveฤ pozdravi v jeziku ลกimpanzov. Jeziku ogroลพene vrste, za katerega ni slovarjev in knjig, temveฤ se ga lahko nauฤiลก samo z ljubeznijo do teh sorodnih bitij in ลพivljenjem v njihovi bliลพini. Res je, ลกimpanzi imajo tudi svoj jezik, tudi v tem so podobni ljudem.

Med svojim delom pa je Jane ลกe v neฤem ยปpoฤloveฤilaยซ ลกimpanze. Odloฤila se je, da ne bo opazovalka iz daljave, kot so to poฤeli znanstveniki v tistem ฤasu, temveฤ bo aktivno sodelovala v tropu, da bi se laลพe znaลกla, pa je dala vsakemu ลกimpanzu tudi ime. To je bilo nezasliลกano za tisti ฤas, ko so bile ลพivali za znanstvenike ลกe ยปopazovani osebkiยซ in so jih med seboj loฤevali tako, da so jih oznaฤevali s ลกtevilkami, ne pa imeni. Ker je za ลกimpanze beleลพila tudi, kakลกne so njihove posamiฤne osebnosti, ter dokazala, da imajo razliฤna ฤustva, da odliฤno razmiลกljajo in imajo med seboj trajna razmerja, je priลกlo v znanstvenih krogih do revolucije: ugotovili so, da je treba na novo definirati ฤloveka, saj zaradi novih spoznanj o ลกimpanzih ni ostalo veฤ veliko tistega, kar ga loฤuje od ลพivali (in dviguje nad njih).

Priljubljena in spoลกtovana

ฤŒeprav so se sprva zdela nepojmljiva, so bila odkritja Jane Goodall zelo dobro sprejeta. Tako je tudi ena redkih oseb, ki ima doktorat prestiลพne Univerze v Cambridgeu, ne da bi sploh imela pred tem opravljen dodiplomski ลกtudij. Kar je ลกe bolj pomembno, ฤe pomislimo na njen spol. ลฝenske znanstvenice so bile sredi prejลกnjega stoletja izjemno redke, ลกe zlasti pri terenskem delu pa jih tako rekoฤ ni bilo. (Stopinjam Goodallove so pozneje sledile mnoge znanstvenice, med njimi tudi ลกe ena znana primatologinja, ลพal prezgodaj preminula Dian Fossey, znana po preuฤevanju goril v Ruandi.) Seveda pa vedno tudi ni ลกlo povsem gladko. Tako je Jane nekoฤ hudomuลกno dejala: ยปPravzaprav ni treba veliko, da te imajo za teลพavno ลพensko. In prav zato nas je tako veliko.ยซ

Goodallova je od nekdaj simpatiฤna za medije, in prav temu moramo pripisati tudi dejstvo, da je njeno delo tako poznano. Njene knjige in zapiski, njene fotografije in posnetki, filmi o njej in njenem delu so brezฤasni, kar se tiฤe priljubljenosti. In skozi njih so se priljubili javnosti tudi ลกimpanzi, ki so bili njena druลพina. Ko je poginila Flo, ena najbolj znanih ลกimpanzinj iz njenih opazovanj, je ฤasopis The London Times celo objavil osmrtnico.

Poslanstvo inลกtituta Jane Goodall JGI

Medijska priljubljenost, dober namen in predvsem izjemna osebnost Goodallove so ji prinesli veliko podpornikov in sledilcev. Ko je leta 1977 ustanovila inลกtitut s svojim imenom, da bi bilo njeno delovanje ลกe bolj organizirano ter bi se vanj lahko vkljuฤili tudi drugi, je nastala druลพba, ki je mnogo veฤ kot organizacija za zaลกฤito ลกimpanzov. ยปDo spremembe pride, ฤe prisluhnemo ljudem, za katere menimo, da delajo nekaj narobe, nato pa se zaฤnemo z njimi pogovarjati,ยซ je vodilo Goodallove. Tako njen inลกtitut nadaljuje njeno delo na podroฤju reke Gombe in skrbi za ohranitev ลกimpanzov in njihovega habitata, prav tako pa vodi najrazliฤnejลกe razvojne projekte v afriลกkih skupnostih, ki so namenjeni pomoฤi prebivalcem. Na svetovni ravni je izjemno uspeลกen program za mlade z imenom ยปRoots & Shootsยซ (Korenine in poganjki, op. p.), ki deluje v veฤ kot stotih drลพavah ter mlade informira o ohranjanju okolja ter tako ustvarja bodoฤe zavedne vodje na okoljevarstvenem podroฤju. Goodallova namreฤ verjame, da mladi, ki se odloฤijo za spremembe, predstavljajo neverjetno mogoฤno silo, ki lahko doseลพe marsikaj.

Inลกtitut Jane Goodall danes poskrbi za vse, kar je bilo Janina vizija nekoฤ in danes, saj sama zaradi visoke starosti ne zmore veฤ hoditi po nevarnem globokem pragozdu in ลพiveti s ลกimpanzi. Vseeno pa je zelo dejavna in ves ฤas na poti. Je ena redkih znanstvenic, ki bi jo lahko primerjali z zvezdnicami, zato ji vedno vsi prisluhnejo. Njeno delo so tako predvsem predavanja, s katerimi ลพeli prepriฤati k bolj zavednemu ravnanju vse, ki so pripravljeni prisluhniti. ยปNekateri ljudje pravijo, da sta nasilje in vojna nekaj, ฤemur se ni mogoฤe izogniti. Jaz pravim, da je to traparija: naลกi moลพgani so povsem zmoลพni, da nadzirajo takลกno instinktivno obnaลกanje. A pri tem oฤitno nismo kaj prida, kajne,ยซ je ena izmed njenih pikrih domislic, s katero opozarja ลกe na eno podroฤje, na mir. Jane je namreฤ med opazovanjem ลกimpanzov ugotovila, da se tudi ti naฤrtno spuลกฤajo v vojne med posameznimi tropi, in ฤe smo ljudje pametnejลกi od opic โ€ฆ No, potem bi lahko teลพave zgladili z inteligenco, ki jo tako radi poudarjamo. Goodallova pravi, da lahko samo takrat, ko naลกi bistri moลพgani delujejo v harmoniji z naลกim humanim srcem, doseลพemo svoj polni potencial. In ta potencial bi moral biti ฤloveฤnost.

Premalo soฤutja med ljudmi

Doseฤi mir in blagostanje ter hkrati ohraniti vrste in naravno okolje seveda ni preprosto. Goodallova verjame, da lahko pride do trajne spremembe le s pomoฤjo mnoลพice kompromisov, pri katerih pa ne smemo nikoli zanemariti svojih vrednot. Opozarja, da kot najpametnejลกa bitja, kar jih je kdaj bilo, uniฤujemo svoj edini planet. Opozarja, da nimamo soฤutja. Da nimamo spoลกtovanja. Da ลพivimo v temaฤnem obdobju, ko se hrana prideluje s pomoฤjo strupov. ยปMorda ne verjamete v evolucijo, in s tem ni prav niฤ narobe. Kako smo ljudje postali, kar smo, je precej manj pomembno od tega, kako bomo ravnali v prihodnje, da se reลกimo iz kaลกe, ki smo si jo zakuhali.ยซ

ฤŒeprav velja za avtoriteto, pa je Jane Goodall ostala skromna. ยปRada bi, da bi se me spominjali kot nekoga, ki je ljudem resniฤno pomagal, da ne bi bili tako polni samih sebe, in da bi spoznali, da smo del ลพivalskega kraljestva, ne pa loฤeni od njega,ยซ pravi. Od gospe, ki si je s svojim delom prisluลพila spoลกtovanje po vsem svetu in od katere se je ฤloveลกtvo o sebi uฤilo nekoฤ, se bomo torej uฤili ลกe tudi v prihodnje โ€“ vse do takrat, ko bomo lahko rekli, da so njene modrosti udejanjenje in naลก planet na poti obnavljanja.

Urลกula Novak
Urลกula Novak
Urลกula Novak je avtorica vsebin s podroฤja zdrave prehrane in zdrave telesne teลพe, odliฤno pa se znajde tudi v vlogi novinarke v intervjujih. Je tudi inลกtruktorica fitnesa in osebna trenerka.

NAJNOVEJล E