ยปSamo ฤe razumemo, nam je lahko mar. Samo ฤe nam je mar, lahko pomagamo. Samo ฤe pomagamo, se bomo vsi skupaj reลกili,ยซ je ena tistih izjav Jane Goodall, ki ji moramo prikimati. Svetovno znana primatologinja in zaลกฤitnica narave, ki ostaja aktivna kljub svoji visoki starosti, pa k temu dodaja tudi: ยปVsak posameznik je pomemben. Vsak posameznik ima svojo vlogo. Vsak posameznik lahko poskrbi za spremembo.ยซ
Da se pri odnosu do narave in sveta ne moremo izgovarjati na vladne in nevladne organizacije ter podjetja, temveฤ moramo ukrepati tudi sami, je Jane Goodall zelo dobro dokazala. ฤetudi je ena oseba majhna in krhka, lahko z dovolj vztrajnosti spreminja svet. Njena sprememba se je zaฤela zarisovati, ko se je pred skoraj 60 leti odpravila v poreฤje reke Gombe v Tanzaniji, da bi prouฤevala ลกimpanze, traja pa ลกe dandanes, ko kljub visoki starosti potuje po svetu, predava in skuลกa slehernega ฤloveka ozavestiti, da imamo samo en dom, samo en planet. ยปRazvijmo spoลกtovanje do vsega ลพivega. Poskuลกajmo nasilje in nestrpnost nadomestiti z razumevanjem in soฤutjem. In ljubeznijo,ยซ nam pravi.
Jane Goodall je ustvarila gaz v divjino
Pri Inลกtitutu Jane Goodall, ki ga je znana primatologinja ustanovila leta 1977 in danes ลกiri njeno delo, pravijo, da je Jane ustvarila prvo gaz v divjino, nadaljnje korake pa je prepustila vsem nam. Ko se je leta 1960, pri komaj 26 letih, odpravila globoko v Afriko, na podroฤje danaลกnje Tanzanije, je bila namreฤ opremljena zgolj z beleลพko, daljnogledom in pa veliko mero radovednosti ter ลพelje po uฤenju. Takrat ni nihฤe vedel kaj dosti o ลกimpanzih in njihovem ลพivljenju v divjini, njihovih navadah in komuniciranju, prav tako pa je bila malo raziskana podobnost s ฤlovekom. Tudi genetika ลกe ni bila razvita znanost in nihฤe si ni mogel predstavljati, da si s ลกimpanzi delimo tolikลกen del genetskega zapisa. Pogum mlade ลพenske, ki je odloลพila knjige in ลพelela njihovo ลพivljenje spoznavati v praksi, pa je vse spremenil. Jane je med ลกimpanzi dejansko ลพivela, globoko v gozdu. ยปPrevzel me je obฤutek miru. Vse pogosteje sem se zalotila pri razmiลกljanju, da sem tam, kamor spadam. Da je to moje poslanstvo,ยซ je opisala svoje zaฤetke raziskovanja in bivanja med primati.
ฤe ne bi bilo Jane Goodall, svet ne bi vedel, da ลกimpanzi prav tako kot ljudje izdelujejo ter uporabljajo razna orodja, s katerimi si pomagajo na primer pri hranjenju. Prav tako ne bi vedeli, da so ลกimpanzi lovci, ki redno lovijo in jedo meso, torej se ne hranijo z bananami in si zgolj obฤasno privoลกฤijo kakลกnega manjลกega glodavca. Brez poznavanja njihovega ลพivljenja in navad ne bi vedeli, kako blizu so nam ne zgolj genetsko, temveฤ tudi socialno. Zaradi nje so priลกle ลพivali bliลพe ljudem in ljudje smo se pribliลพali ลพivalim โ med nami ni tako velike meje, kot se je zdelo nekoฤ.
Ljubezen do ลพivali ลพe od mladih let
Angleลพinja, ki so jo starลกi od mladih nog uฤili ljubezni do ลพivali, velja danes za eno najpomembnejลกih naravovarstvenic, da bo zapisana ลพivim bitjem, pa se je kazalo, ลกe preden se je odpravila v Afriko. Znano je, da se je kot dekletce cele ure skrivala v skednju, da je lahko opazovala, kako kokoลก znese jajce โ in s tem povzroฤala skrbi starลกem, ki so jo iskali. Sicer pa je brala knjige o neustraลกnem Tarzanu in si ลพelela, da bi lahko komunicirala z ลพivalmi, se z njimi pogovarjala tako kot dr. Dolittle. In s potjo v Afriko je prav to tudi uresniฤila. Za razliko od izmiลกljenega Tarzana in dr. Dolittla ji je komunikacija z opicami uspela v resniฤnem ลพivljenju, ne v romanu ali na filmskem platnu. Ko danes potuje po svetu, svoje obฤinstvo ลกe vedno nagovori na prav poseben naฤin. Ne predstavi se z besedami ljudmi, temveฤ pozdravi v jeziku ลกimpanzov. Jeziku ogroลพene vrste, za katerega ni slovarjev in knjig, temveฤ se ga lahko nauฤiลก samo z ljubeznijo do teh sorodnih bitij in ลพivljenjem v njihovi bliลพini. Res je, ลกimpanzi imajo tudi svoj jezik, tudi v tem so podobni ljudem.
Med svojim delom pa je Jane ลกe v neฤem ยปpoฤloveฤilaยซ ลกimpanze. Odloฤila se je, da ne bo opazovalka iz daljave, kot so to poฤeli znanstveniki v tistem ฤasu, temveฤ bo aktivno sodelovala v tropu, da bi se laลพe znaลกla, pa je dala vsakemu ลกimpanzu tudi ime. To je bilo nezasliลกano za tisti ฤas, ko so bile ลพivali za znanstvenike ลกe ยปopazovani osebkiยซ in so jih med seboj loฤevali tako, da so jih oznaฤevali s ลกtevilkami, ne pa imeni. Ker je za ลกimpanze beleลพila tudi, kakลกne so njihove posamiฤne osebnosti, ter dokazala, da imajo razliฤna ฤustva, da odliฤno razmiลกljajo in imajo med seboj trajna razmerja, je priลกlo v znanstvenih krogih do revolucije: ugotovili so, da je treba na novo definirati ฤloveka, saj zaradi novih spoznanj o ลกimpanzih ni ostalo veฤ veliko tistega, kar ga loฤuje od ลพivali (in dviguje nad njih).
Priljubljena in spoลกtovana
ฤeprav so se sprva zdela nepojmljiva, so bila odkritja Jane Goodall zelo dobro sprejeta. Tako je tudi ena redkih oseb, ki ima doktorat prestiลพne Univerze v Cambridgeu, ne da bi sploh imela pred tem opravljen dodiplomski ลกtudij. Kar je ลกe bolj pomembno, ฤe pomislimo na njen spol. ลฝenske znanstvenice so bile sredi prejลกnjega stoletja izjemno redke, ลกe zlasti pri terenskem delu pa jih tako rekoฤ ni bilo. (Stopinjam Goodallove so pozneje sledile mnoge znanstvenice, med njimi tudi ลกe ena znana primatologinja, ลพal prezgodaj preminula Dian Fossey, znana po preuฤevanju goril v Ruandi.) Seveda pa vedno tudi ni ลกlo povsem gladko. Tako je Jane nekoฤ hudomuลกno dejala: ยปPravzaprav ni treba veliko, da te imajo za teลพavno ลพensko. In prav zato nas je tako veliko.ยซ
Goodallova je od nekdaj simpatiฤna za medije, in prav temu moramo pripisati tudi dejstvo, da je njeno delo tako poznano. Njene knjige in zapiski, njene fotografije in posnetki, filmi o njej in njenem delu so brezฤasni, kar se tiฤe priljubljenosti. In skozi njih so se priljubili javnosti tudi ลกimpanzi, ki so bili njena druลพina. Ko je poginila Flo, ena najbolj znanih ลกimpanzinj iz njenih opazovanj, je ฤasopis The London Times celo objavil osmrtnico.
Poslanstvo inลกtituta Jane Goodall JGI
Medijska priljubljenost, dober namen in predvsem izjemna osebnost Goodallove so ji prinesli veliko podpornikov in sledilcev. Ko je leta 1977 ustanovila inลกtitut s svojim imenom, da bi bilo njeno delovanje ลกe bolj organizirano ter bi se vanj lahko vkljuฤili tudi drugi, je nastala druลพba, ki je mnogo veฤ kot organizacija za zaลกฤito ลกimpanzov. ยปDo spremembe pride, ฤe prisluhnemo ljudem, za katere menimo, da delajo nekaj narobe, nato pa se zaฤnemo z njimi pogovarjati,ยซ je vodilo Goodallove. Tako njen inลกtitut nadaljuje njeno delo na podroฤju reke Gombe in skrbi za ohranitev ลกimpanzov in njihovega habitata, prav tako pa vodi najrazliฤnejลกe razvojne projekte v afriลกkih skupnostih, ki so namenjeni pomoฤi prebivalcem. Na svetovni ravni je izjemno uspeลกen program za mlade z imenom ยปRoots & Shootsยซ (Korenine in poganjki, op. p.), ki deluje v veฤ kot stotih drลพavah ter mlade informira o ohranjanju okolja ter tako ustvarja bodoฤe zavedne vodje na okoljevarstvenem podroฤju. Goodallova namreฤ verjame, da mladi, ki se odloฤijo za spremembe, predstavljajo neverjetno mogoฤno silo, ki lahko doseลพe marsikaj.
Inลกtitut Jane Goodall danes poskrbi za vse, kar je bilo Janina vizija nekoฤ in danes, saj sama zaradi visoke starosti ne zmore veฤ hoditi po nevarnem globokem pragozdu in ลพiveti s ลกimpanzi. Vseeno pa je zelo dejavna in ves ฤas na poti. Je ena redkih znanstvenic, ki bi jo lahko primerjali z zvezdnicami, zato ji vedno vsi prisluhnejo. Njeno delo so tako predvsem predavanja, s katerimi ลพeli prepriฤati k bolj zavednemu ravnanju vse, ki so pripravljeni prisluhniti. ยปNekateri ljudje pravijo, da sta nasilje in vojna nekaj, ฤemur se ni mogoฤe izogniti. Jaz pravim, da je to traparija: naลกi moลพgani so povsem zmoลพni, da nadzirajo takลกno instinktivno obnaลกanje. A pri tem oฤitno nismo kaj prida, kajne,ยซ je ena izmed njenih pikrih domislic, s katero opozarja ลกe na eno podroฤje, na mir. Jane je namreฤ med opazovanjem ลกimpanzov ugotovila, da se tudi ti naฤrtno spuลกฤajo v vojne med posameznimi tropi, in ฤe smo ljudje pametnejลกi od opic โฆ No, potem bi lahko teลพave zgladili z inteligenco, ki jo tako radi poudarjamo. Goodallova pravi, da lahko samo takrat, ko naลกi bistri moลพgani delujejo v harmoniji z naลกim humanim srcem, doseลพemo svoj polni potencial. In ta potencial bi moral biti ฤloveฤnost.
Premalo soฤutja med ljudmi
Doseฤi mir in blagostanje ter hkrati ohraniti vrste in naravno okolje seveda ni preprosto. Goodallova verjame, da lahko pride do trajne spremembe le s pomoฤjo mnoลพice kompromisov, pri katerih pa ne smemo nikoli zanemariti svojih vrednot. Opozarja, da kot najpametnejลกa bitja, kar jih je kdaj bilo, uniฤujemo svoj edini planet. Opozarja, da nimamo soฤutja. Da nimamo spoลกtovanja. Da ลพivimo v temaฤnem obdobju, ko se hrana prideluje s pomoฤjo strupov. ยปMorda ne verjamete v evolucijo, in s tem ni prav niฤ narobe. Kako smo ljudje postali, kar smo, je precej manj pomembno od tega, kako bomo ravnali v prihodnje, da se reลกimo iz kaลกe, ki smo si jo zakuhali.ยซ
ฤeprav velja za avtoriteto, pa je Jane Goodall ostala skromna. ยปRada bi, da bi se me spominjali kot nekoga, ki je ljudem resniฤno pomagal, da ne bi bili tako polni samih sebe, in da bi spoznali, da smo del ลพivalskega kraljestva, ne pa loฤeni od njega,ยซ pravi. Od gospe, ki si je s svojim delom prisluลพila spoลกtovanje po vsem svetu in od katere se je ฤloveลกtvo o sebi uฤilo nekoฤ, se bomo torej uฤili ลกe tudi v prihodnje โ vse do takrat, ko bomo lahko rekli, da so njene modrosti udejanjenje in naลก planet na poti obnavljanja.