Čeprav je Sara Memić videla nekatere resnične dogodke iz moje preteklosti, znala opisati natančno lokacijo naše pisarne in mize, kjer običajno sedim, me je najbolj prevzela s svojo neposrednostjo, ognjevitostjo in sposobnostjo, da človeka sprejme natanko takšnega, kot je. 


Sara Memić

Pogosti vas z ljubeznijo

Kdor misli, da je jasnovidnost edini dar Sare Memić, ne bi mogel bolj udariti mimo. Njen pravi dar je namreč sposobnost, da se človek ob njej počuti kot doma. Sara človeka ne pogosti le s slastno domačo hrano in krepko turško kavo, ampak predvsem z ljubeznijo in s tem, česar v odnosih dandanes najbolj primanjkuje – s svojim časom.

»Drago dete, kam se ti pa mudi? Počasi, počasi, bova najprej v miru popili kavo,« me miri, ko hitim prižigat diktafon po tem, ko se še oblizujem od v ustih topečih se palačink, ki jih je pripravila med tem, ko sem s slastjo praznila krožnik odličnih špinačnih rezancev. »Vidim, da bom doživela metuzalemska leta, zato moram jesti zdravo in skrbeti zase,« pripomni z drobnim nasmeškom, ki se v hipu prelije v povsem zamišljen vizionarski izraz, ki mi da vedeti, da se Sara Memić še zdaleč ne šali in da resnično verjame, da še dolgo ne bo rekla zadnje besede.

Pri triinsedemdesetih letih je njen duh še kako mladosten in neukročen, energija na višku, njene bistre oči pa predirljivo vrtajo vate, s čimer te prisili, da morebitno narejenost odvržeš že pri vratih. Sara Memić ne prenese laži in tudi sama ne izgublja časa z ovinkarjenjem, ampak resnico dramatično izstreli, tudi če je zabeljena s kakšno balkansko kletvico, ki pa se prav simpatično poda njeni temperamentni in odločni naravi. Brez dlake na jeziku in s slikovitim načinom govorjenja, ki se med pogovorom ves čas drastično spreminja, ji uspeva, da je, kamorkoli pride, v središču pozornosti in da v njeni družbi zagotovo ni dolgčas.


Sari Memić zaupa ogromno ljudi in ona se prav vsakemu za zaupanje tudi zahvali. Banjalučanka, ki je Slovenijo za svoj drugi dom sprejela leta 1991, je nekoč našla ugrabljeno dekle v Avstraliji, pri nas pa se je javnosti med drugim dokazala s sodelovanjem v arheoloških izkopavanjih s Pokrajinskim muzejem Ptuj, ko je natančno narisala, kje bodo našli starorimske spomenike in ostanke rimske ceste. Po tem pa je številnim pomagala ohraniti zdravje tako, da je pravilno napovedala njihovo diagnozo, in s pravočasnim obiskom zdravnika so bolniki po njeni zaslugi pridobili nekaj dragocenega časa, ki je marsikomu rešil življenje. O Sari Memić je leta 2014 RTV Slovenija posnela tudi dokumentarni film Pogled v prihodnost, v katerem so o njenih sposobnostih pričali ljudje sami. 

Sara Memić, jasnovidka

“Vsak človek je dragulj, ki ga je treba izbrusiti. Še največji lopov na svetu je bil rojen s čistim srcem. Življenje kvari ljudi!”

Sara, na prireditvi Jasnovidnost, dar za znanje ste napolnili Cankarjev dom. Kako ste se počutili ob tem uspehu?

Počutila sem se kot mama vseh teh ljudi. Čutila sem, kot da sem zbrala svoje otroke, da se po dolgem času srečamo in skupaj poveselimo. Bila sem srečna in ponosna, ker sem ugotovila, da sem v tej državi resnično naredila nekaj dobrega in da so me državljani Slovenije sprejeli za svojo.

Si nikoli niste želeli nazaj v rodno Banjaluko? Kako pa vi doživljate nas?


V Sloveniji sem doživela res veliko lepega, spoznala sem čudovite prijatelje, ki jih ne bi nikoli zamenjala. Čas je naredil svoje, zaljubila sem se v to deželo in ljudi. Nikakor se ne strinjam z bedastim stereotipom, da so Slovenci trmasti. Vsak človek je dragulj, ki ga je treba izbrusiti. Še največji lopov na svetu je bil rojen s čistim srcem. Življenje kvari ljudi!

Ste modra ženska, z nasveti ste pomagali številnim. Kako ste se vi uprli temu, da bi vas življenje pokvarilo?

Da ostaneš pošten, moraš predvsem spoštovati sebe, potem pa lahko spoštuješ tudi druge. Ni pomembno, kakšne lase imaš, kakšno barvo kože ali kako visok si. Pomembno je, kaj boš naredil iz svojega življenja.

Vi ste mi že takoj povedali, da še niste rekli zadnje besede.


Želim narediti nekaj pomembnega, pustiti pečat. Mogoče se komu sliši smešno in naivno, ampak moja življenjska želja je, da pomagam ljudem. Da pomagam slepim in gluhim otrokom, da pomagam tistim, ki od nas upravičeno pričakujejo, da smo njihovo sonce in njihove roke. To ni farsa. Vsak, ki me pozna, ve, da je to v meni, da sem ženska, ki želi pomagati.

Pa štejete, kolikim ste s svojim darom in nasveti o zdravju do zdaj pomagali?

Če bi naredili anonimno anketo in če bi bili ljudje iskreni do sebe in mene, verjemite, da bi to potrdili. Ampak Slovence je sram priznati, da so iskali pomoč pri Sari. Spremljam tudi primere družin, ki jih ne poznam – ampak vidim, kaj se dogaja z njihovimi bolnimi otroki. Če pride do stika, mi matere rečejo: »Ne poznate nas, pa skrbite za našega otroka.« Odgovorim jim: »Poznam te, draga moja, spoznala sem tvoje solze

“Ve, Slovenke, sploh ne znate zapeljati moškega v pravem pomenu besede! Tako daleč greste, da iz moškega naredite copato. Takšnega moškega jaz nikoli ne bi mogla ljubiti.”

Pa se spomnite ljudi, ki vas poiščejo?


Seveda, prav vsakega! Tebe se bom spomnila še čez dvajset let. Natanko bom vedela, kje si sedela in kako si z veseljem jedla palačinke! (smeh)

Kako si razlagate, da tako veliko ljudi išče prav vašo pomoč?

Ljudje iščejo kakovost. V petindvajsetih letih delovanja v Sloveniji se lahko pohvalim z ogromno rezultati. A od mene ne pričakujte napovedi za jutri. Ko sem bila stara devet let, sem napovedala, kaj se bo zgodilo z medvedki na Atlantiku. Prijateljice niso verjele, rekle so, da se mi je zmešalo. A vse te prijateljice so bile zdaj v Cankarjevem domu. V otroštvu sem imela zaradi svojega daru težave, zato je bil skrivnost. Kar sem napovedala pri devetih letih, se je torej uresničilo zdaj, ko jih imam čez sedemdeset.

Torej vam vaš dar omogoča vpogled v prav vse?


Da ne bo pomote, pravi jasnovidec ni dober na vsakem področju. Jaz izstopam po tem, da sem dobra na področju diagnosticiranja bolezni, področju zdravja, tudi umorov, vidim lokacije. Ampak nesmisel pa je, da me ljudje sprašujejo za kombinacije lota in srečk! (premor) Če bi mi bog to dal, bi bila zdaj zagotovo že pri predsedniku ZDA! (smeh) Sem ženska, ki pomaga in se ne boji.

Vaša goreča želja je torej sodelovati z medicino, pomagati pri postavljanju diagnoz. Kako to poteka?

Ni mi treba niti videti bolnika. Slišati moram namreč samo njegov glas. Ni mi treba znati niti jezika. Pomembno je, da narišem skico organa in tako zdravnika usmerim, kje naj išče težave.

Pa vas ljudje, ko jim kaj pravilno napoveste, običajno znova obiščejo in to sporočijo? Kako se takrat počutite?

Ljubo moje dete, ni večje sreče kot nekomu povedati, da nima raka. Najsrečnejša sem, ko se mi oglasijo: »Gospa Sara Memić, prav ste imeli, to ni bila prava diagnoza.« Nekoč je par, nad katerim so vsi obupali in sem jima samo jaz svetovala, naj vztrajata, sporočil: »Če ne bi bilo Sare, ne bi imela sina!« Zdravje in zdrav razum sta najpomembnejša. Žal mi je, da mladi zdaj nimajo časa zase. Vsi pritiskamo nanje, nihče pa jih ne vpraša: »Sin, kako si? Si dobro?« V tej družbi manjka topline, pa recite, kar hočete! Predvsem mladim, ki jih nihče ne razume. Zakaj je pomembno, kako so videti, kakšno pričesko imajo? To je popolnoma brezpredmetno, pomemben je samo značaj!

No, pa saj lepota naj bi bila povezana tudi s stanjem duha.

(se razburi) Lepo vas prosim, ne prenesem, da mi po kakšni oddaji kdo reče, kako sem bila lepa! Draga moja, zakaj ne vidiš širokega razpona moje pameti in možganov? Prvič te vidim, pa sem ti natančno opisala, kje živi tvoja hči, ti jo opisala, ti pa hvališ mojo pričesko in oblačila.

“Žal mi je, da mladi zdaj nimajo časa zase. Vsi pritiskamo nanje, nihče pa jih ne vpraša: »Sin, kako si? Si dobro?« V tej družbi manjka topline, pa recite, kar hočete!”

Pa se večkrat tako odzovete?

Sem preprosta in neposredna ženska. Že kot otrok sem učiteljici povedala marsikaj, česar ne bi smela (smeh), pa je morala moja mama potem nenehno hoditi v šolo. Ljudje ne marajo resnice in težko boste našli žensko, ki z resnico strelja tako kot jaz. Ampak bolje, da te z njo ustrelim in da veš, da ti bom v težkih trenutkih široko razprla obe roki v pomoč. Pa saj to je danes najpomembnejše – da se s človekom odprto in iskreno pogovoriš.

Se moramo torej ženske braniti komplimentov o svoji lepoti?

Ko te moški spoznava, ga mora nekaj na tebi pritegniti. Človek mora imeti karizmo. Ve, Slovenke, sploh ne znate zapeljati moškega v pravem pomenu besede! Tako daleč greste, da iz moškega naredite copato. Takšnega moškega jaz nikoli ne bi mogla ljubiti.

Kako pa bi morale zapeljevati moške?

Ljuba moja, če imaš moškega rada, za njim nikoli ne teci, ne poljubljaj se z njim na prvem zmenku (malce povzdigne glas) – da o tem, da takoj spiš z njim, sploh ne govorim! (smeh od srca, nadaljuje povsem resno) Ženske moje drage, zavedajte se, da vas je danes mali milijon, moških pa je malo! In ve s svojimi moškimi marsikdaj ne znate ravnati. Vprašajte se, zakaj vaši moški toliko pijejo, čeprav so dobri ljudje. Vzele ste jim moč, zato vas ne morejo zadržati. Ve pa potem letite v druga gnezda. Pa recite, da ni tako! Človek mora imeti svoje dostojanstvo in pustiti mu morate hrbtenico. Zato da bo stal vzravnano, da bo branil svoje stališče.

Sara Memić, jasnovidka

Soočili ste se s težko preizkušnjo, ko vam je v nesreči umrl mož, da se bo to zgodilo, pa ste vedeli že na dan poroke. Kakšna je bila vajina ljubezen?

V ljubezni sem imela nepopisno srečo in iz srca ti želim, da bi takšno ljubezen doživela tudi ti. (se zamisli) Pa ne samo tebi, vsem! In drage moje, iskreno vas prosim – ko najdete svojo ljubezen, ga ne sprašujte, kje je bil in zakaj se vam ni oglasil. To ni pomembno, pomembno je samo, da se vrne, da je zdrav. Ženska mora biti iskrena, a hkrati modra. Ko se moški vrne v tvoj objem, mu speci dobre domače palačinke in ni ženske, ki bi te lahko nadomestila – niti Brigitte Bardot, ne Ava Gardner, niti Melanija. (smeh)

Ste videli, da bo Melanija Trump postala prva dama ZDA?

Mene ne zanima politika, ampak ljudje.

Ampak politika zelo vpliva na življenje ljudi.

Vsa čast dobrim politikom, ki svoj narod peljejo v lepoto. Vsak politik ni dober, ampak je vseeno človek.

Spet, v teoriji smo ga izbrali ljudje.

Ne, ne! Če sem nekoga obkrožila na volitvah, sem takrat pač mislila, da bi on moral priti na oblast. Nič zato, če me razočara, saj me razočarajo še moji bližnji –  kako me ne bi nekdo, ki ga sploh ne poznam! Vsi smo ljudje in imamo eno življenje. Nihče na tem svetu ni bog, a skoraj vsi ljudje se imajo za bogove. To nima smisla.

Kako pa bi morali ravnati?

Imejmo dušo, da nam bo lepše. Na tem svetu smo drugotnega pomena, naše življenje teče in se konča. Meni je steklo že triinsedemdeset let. Ampak nisem rekla zadnje besede in ne bom. Uspelo mi bo, da bom pomagala tistim, ki potrebujejo pomoč. Bogat človek je človek, ki je bogat v duši. V življenju moraš ravnati tako, da za seboj pustiš sled.

Lahko pomagate in vidite v prihodnost in preteklost prav vsakega izmed nas? Vas kdaj kdo užali? Kako sprejmete, ko vam kdo ne verjame?

Seveda. Spoštujem vsako mišljenje, a ne dovolim, da bi me žalili. K meni je nekoč prišel mlad inženir in me vprašal, kako bo videti instrument, ki ga bo razvil. V resnici pa ga je že razvil. Čeprav je on poiskal mene, me je želel preizkusiti. To sem dojela kot čisto provokativno vprašanje in sem mu povedala, da ga je lahko sram. Tega ne potrebujem, nočem se dokazovati vsakih pet minut. Dovolj sem naredila za to, da sem dokazala, da sem rojena z darom. Zdaj imam globlje poslanstvo. Pomagati moram ljudem, da se pravi čas pozdravijo, jih opozarjati, jim dajati nasvete. Mislim pa, da sem v Sloveniji še vedno tabu.

Zakaj mislite, da je tako?

To je stvar kulture, vsi narodi vedo, da ljudje z darom, da jasnovidci obstajamo. Pa saj vedo to tudi Slovenci!

Res pa je, da je veliko raznih šarlatanov in da ljudje zato dvomijo, če ima oseba resničen dar.

No, saj prav o tem govorim! Odlična opazka! Ravno zaradi teh šarlatanov sem odšla v muzej, vse narisala, našla in tako svoj dar dokazala.

Ali vas torej žene to, da bi ljudem polepšali in olajšali življenje? Ampak kaj pa takrat, ko ljudem napoveste neprijetne življenjske situacije?

Pa saj življenje ni lepo. Nihče ne more reči, da v življenju ni doživel padcev. Če kdo pravi, da je življenje samo lepo, laže. Življenje je prepleteno z lepoto, dobroto, istočasno pa tudi z zlobo. Če to zlobo sprejmeš, bo laže tako tebi kot ljudem okoli tebe. Celo smrt ima svojo humoristično stran (izklopim diktafon, da pove anekdoto, ki pojasni njene besede).

Sara Memić

“Ko neznanega človeka srečam na ulici in vidim, da bo doživel hudo nesrečo, ga ne morem potegniti za rokav in mu tega povedati. To me boli.”

Kaj bi nam svetovali, na kaj moramo biti pozorni, če hočemo, da se stvari v Sloveniji obrnejo na bolje?

Ljudje se morajo zavedati, da si moramo med seboj pomagati. Če imamo en sam krompir, ga razdelimo na pol. To je osnova – da smo dobri ljudje. Ne morete mi prisoliti klofute in pričakovati, da bo življenje do vas dobro. Poskrbite za svoje otroke, nahranite jih z ljubeznijo, otroci so namreč lačni vaše ljubezni. Vsemu svetu želim mir in radost, uživajte življenje, predvsem pa ne bodite sužnji denarja. Potrebujemo ga samo, da preživimo. Denar ne more kupiti sreče.

Vas vaše vizije kdaj izčrpajo?

Ne. Ko nekaj povem, je od osebe odvisno, ali bo moj nasvet upoštevala ali ne. Težko je takrat, ko ne moreš, ne smeš povedati. Ko neznanega človeka srečam na ulici in vidim, da bo doživel hudo nesrečo, ga ne morem potegniti za rokav in mu tega povedati. To me boli.

Zakaj ne, ali niste tega še nikoli storili?

Kako? Pa saj bi me zaprli v norišnico! Vedno čutim potrebo po tem, da to, kar vidim, povem, a neznancu na cesti ne morem kar začeti razlagati tako zelo osebnih in hudih stvari. O tem ves čas govorim – zelo težko je živeti tuja življenja.

Neradi napovedujete, kaj nas v prihodnosti čaka v Sloveniji?

V politiko se ne spuščam, saj me nikoli ni zanimala. Na tem mestu bi rada povedala zgolj, da je treba dobro poskrbeti za mladino in jo zadržati v Sloveniji. S tem sem pa vse povedala! 

VEČ VSEBIN: