Suha koža je neprijetna tegoba, ki se pojavi zaradi različnih dejavnikov. Pomembno je najti vzrok in koži zagotoviti ustrezno nego.

zelo suha koža

Vloga kože in zakaj nastane suha koža

Koža je naš največji organ, ki ima pomembno nalogo. Ščiti naše notranje organe, varuje pred vdorom bakterij in virusov, ohranja temperaturno ravnovesje in skrbi za ravnovesje telesnih tekočin. Suha koža na obrazu in po telesu nastane zaradi zmanjšane sposobnosti vezanja vode.

Koža je sestavljena iz treh plasti: iz povrhnjice, usnjice in podkožja. V povrhnjici se nahajajo tudi lipidi, ki vežejo vlago. V primeru, da teh lipidov primanjkuje, se pojavi suha koža. Tudi v usnjici se nahajajo vezivna tkiva, ki imajo pomembno vlogo. Kolagen in elastin sta tkivi, ki imata sposobnost vezanja vode. S starostjo je tvorba kolagena in elastina manjša, s tem pa tudi sposobnost vezanja vode. Posledica je suha koža.

Suha koža in pomanjkanje vlažnosti

Suha koža je koža, ki ji primanjkuje vlage. Na otip je hrapava in luskasta. Za človeka suha koža ni prijetna, saj jo spremljata občutek zategovanja kože in srbečica.  Stanje suhe kože se lahko poslabša z neprimerno hrano, z neustrezno nego in z nezadostnim pitjem tekočin. Na stanje kože vplivajo lahko tudi voda, recimo plavanje in prhanje ter vremenske razmere. Suha koža je najprej vidna na kolenih, komolci, stopalih in na obrazu. Suha koža na rokah je pogosto posledica čišenja, saj razna čistila kožo na dlaneh hitro izsušijo. Priporočljiva je uporaba rokavic in kasneje nanos kreme za roke. Zelo suha koža se lahko pojavi tudi na stopalih, kjer koža hitro lahko tudi razpoka, kar je zelo boleče.

Na zelo suhi koži se lahko pojavijo razpoke, skozi katere lahko bakterije prodrejo v notranjost. To lahko povzroči vnetja in bolečine.

Suha koža

Simptomi suhe kože:

  • pordelost;
  • srbečica;
  • luščenje;
  • izpuščaji.

Dejavniki tveganja za zelo suho kožo

Vzroki suhi koži so lahko zelo različni, tako notranji kot zunanji.

  • genetska nagnjenost;
  • prekomerno sončenje;
  • nizke temperature;
  • veter;
  • vpliv hormonov;
  • neravnovesja v telesu;
  • pomanjkanje vitaminov in mineralov;
  • bolezni;
  • suh zrak;
  • občutljivost na določene kozmetične izdelke;
  • bolezni kože, kot so atopijski dermatitis in luskavica;
  • zdravila;
  • občutljivost na določene materiale.

Suha koža je pogostejša v poznejših letih

Suha koža je pogosta v starosti, saj koža s starostjo vse težje sama vlaži kožo. Suhi koži primanjkuje maščob in vode, zaradi česar se koža lušči in postane hrapava na dotik. Huda oblika suhe kože vodi do atopijskega dermatitisa. Suha koža nima zaščitnega sloja, ki je sestavljen iz maščobe, znoja in vlažilcev. Ta sloj ščiti kožo proti zunanjim dejavnikom in izsušitvijo. Če tega sloja ni, obstaja nevarnost, da škodljive snovi prodrejo v kožo.

Žleze lojnice suhe kože proizvajajo manj maščobe, kar pomeni, da ni sredstev za ohranjanje vlage. Celice postanejo suhe, koža pa se zato začne luščiti. Nega suhe kože je zahtevna, saj je taka koža izjemno občutljiva, zato morate biti pri izbiri izdelkov posebno pozorni. Pilinga ne izvajajte prepogosto, izbirajte brezalkoholne izdelke in uporabljajte maske, ki se na koži ne strdijo. Pomembna je uporaba nežnih čistilnih sredstev, ki ne odstranijo zaščitne hidrolipidne plasti. Mnogokrat je razlog suhi koži tudi nenehno menjavanje okolja in s tem temperaturnih sprememb in vlažnosti zraka. Prostore poleti umetno ohlajamo, pozimi jih dodatno grejemo, s čimer v prostore vnesemo suh zrak. Ko gremo v naravno okolje, pridemo lahko v vlažno okolje s povsem drugačno temperaturo in prav te spremembe so tiste, zaradi katerih se koža lahko izsuši.

Olje za suho kožo

Nasveti, kako zaščititi kožo

Če imate zelo suho kožo, pazite na zunanje dejavnike, ki lahko vaši koži še dodatno škodijo. Izogibajte se vetru in kožo zaščitite pred mrazom. Ne izpostavljajte se sončnim žarkom in vročini.

Bazeni in morje

Klor in morska sol lahko vašo kožo poškodujejo in dodatno izsušijo, zato previdno s plavanjem v bazenih in v morju.

Pitje zadostne količine vode

Kožo je treba navlažiti tudi od znotraj, zato morate piti zadostne količine vode. Pazite na hidracijo in se izogibajte alkoholu, ki stanje kože le še poslabša.

Oblačila

Nosite bombažna oblačila, ki vaše kože ne bodo dodatno dražila. Preverite, s čim perete perilo, morda kožo dražijo tudi pralni praški in mehčalci.

Prhanje

Ob prhanju ne uporabljajte agresivnih mil in šamponov. Če se le da, mil in šamponov sploh ne uporabljajte. Priporočljivo je kratko prhanje z mlačno vodo. Če se kopate, v kopel dodajte nekaj jojobinega ali olivnega olja. Po prhanju kapljice nežno popivnajte in se ne drgnite z brisačo. Po prhanju kožo dodatno navlažite.

Za nego tvoje kožo bodo zagotovo primerna spodnja naravna olja. Seveda ne potrebuješ vseh, lahko pa počasi eksperimentiraš in ugotoviš, kaj ti zares ustreza po občutku, hitrosti vpijanja, vonju itd.

Naravna olja

Kožo lahko nahranite in navlažite tudi z naravnimi olji:

  • Olivno olje;
  • kokosovo olje;
  • avokadovo olje;
  • jojobino olje;
  • karitejevo maslo;
  • svetlinovo olje;
  • mandljevo olje;
  • mangovo maslo;
  • šipkovo olje;
  • arganovo olje;
  • olje pšeničnih kalčkov.