Dr. Carlo Maggio je cenjen italijanski naturopat, kardiolog in fitoterapevt. Je vodja zdravstvenega centra Salus v Torinu in znanstveni direktor italijanskega zdruลพenja za funkcionalno medicino. Malokdo verjame, da ima gospod Carlo Maggio ลพe 60 let. K njegovemu mladostnemu videzu prav gotovo pripomore to, da se ukvarja predvsem z vpraลกanjem, kako ฤim dlje ostati v dobri telesni in psihiฤni pripravljenosti, saj cilj ni to, da postavimo starostni rekord, ampak da v jesen ลพivljenja vstopimo zdravi. Poudarja, da je kakovostna starost posledica naลกih izbir v mladosti in da si velikokrat sami postavimo teren za teลพave, ki nas bodo pestile v starosti. Z nami pa je delil tudi nekaj koristnih nasvetov, kako med prazniki poskrbeti za ravnovesje telesa in kako mu lahko pomagamo, ฤe so nas prazniฤne pregrehe vseeno preveฤ zapeljale.
Kaj je pravzaprav staranje?
Staranja se ne smemo bati, ker je to povsem normalen fizioloลกki proces. Seneka je nekoฤ dejal, da je starost bolezen, s ฤimer se ne strinjam. Postopoma namreฤ prihajamo v tretje ลพivljenjsko obdobje, sicer v malo slabลกi formi, a ลกe vedno smo lahko v dobrem stanju. Z leti se fiziologija naลกega telesa spreminja, izgubljamo miลกiฤno maso, vodo, pridobivamo maลกฤobo, osiromaลกi pa se tudi kakovost kosti. Ker se absorbcija telesa poslabลกa, lahko prihaja do pomanjkanja encimov, vitaminov itd. Cilj ni to, da postavimo starostni rekord, ampak da v to obdobje vstopimo zdravi.
Kako se naturopatski pogled na staranje razlikuje od tistega, ki ga ima zahodna medicina?
Naturopatija pri tem pomaga, ker poudarja preventivo, kar je lahko uฤinkovitejลกe od zdravil oziroma pripomore, da jih potrebujemo manj ali sploh ne. Ne smemo ฤakati, da starost prinese teลพave, ampak moramo ลพe prej delovati preventivno, da teลพave prepreฤimo ali omilimo. Upoลกtevamo nasvete, ki pripomorejo h kakovostnemu staranju. Zavedati se moramo poglavitnih teลพav, ki jih imajo starostniki, zato se dovolj zgodaj osredotoฤimo na to, da jih s preventivo poskusimo prepreฤiti. Poglavitne teลพave, ki jih prinese starost, so osteoporoza, starost arterij, umska starost, ลกibkost miลกic. Preventiva pred zlomi kolka, na primer, se zaฤne ลพe 30 let pred tem, tako da poskrbimo za dobre vire kalcija in da se ta kalcij tudi pravilno vgrajuje v kosti. ลฝe pri dvajsetih zaฤnite za svoje telo skrbeti, da se boste kakovostno postarali in da boste pri 80 imeli ฤim manj teลพav.
Kaj vse zajema takลกna preventiva?
Velikokrat si sami postavimo teren za poznejลกe bolezensko stanje. Pomembno je, da ลพivimo zdrav naฤin ลพivljenja โ poglavitna je prehrana, takoj za njo fiziฤna aktivnost, ne samo vzdrลพljivostna vadba, ampak tudi vadba za moฤ, kot je dvigovanje uteลพi. Pretiravati ne smemo s kajenjem in alkoholom. Izjemno pomembno pa je tudi psihofiziฤno ravnoteลพje. Obdajte se z ljudmi, ki vas podpirajo in vam pomagajo pri zdravem naฤinu ลพivljenja.
Ampak velikokrat nas pri tem ovira stres in povzroฤi, da nas kdaj zanese s poti zdravega naฤina ลพivljenja. Kako se zaลกฤiti pred njim?
ฤe delaลก z uลพitkom, je ลพivljenje zagotovo manj stresno. Nihฤe ni popoln, vsak vฤasih greลกi, tudi jaz kdaj pojem kakลกno sladico.(smeh) ฤe na nas vpliva stres, lahko tudi sami vplivamo nanj na veฤ naฤinov, npr. s tehnikami dihanja in meditacijami, ki pozitivno vplivajo na naลก ลพivฤni sistem. Psiholog, ki je delal v moji ambulanti, je dejal, da moraลก na stres pogledati drugaฤe โ ga prepoznati in v njem videti izkuลกnjo, ki ti bo prinesla nekaj novega in lahko pomeni tudi moลพnost osebnostne rasti. Pomembni so tudi prehranski dodatki, saj je lahko zdrava prehrana v doloฤenem ลพivljenjskem obdobju, ko imamo poveฤane potrebe ali smo aktivnejลกi in obremenjeni, premalo.
O kakลกnih dodatkih govorite?
Pomembne so predvsem beljakovine, raziskave kaลพejo, da imajo starostniki, ki jedo manj beljakovin, veฤ teลพav kot tisti, ki uลพivajo dovolj veliko koliฤino beljakovin. Najboljลกi vir so ribe, dobimo pa jih lahko tudi v polnozrnatih ลพitih in stroฤnicah, oreลกฤkih, semenih. Sam uลพivam tudi jajca in belo meso, ne dosti, ampak vsake toliko. Rdeฤega predelanega mesa se je bolje izogibati. Kdor uลพiva dovolj maลกฤob omega-3 , ima manj tveganja, da zboli za Alzheimerjevo boleznijo, in za tiste, ki s prehrano ne vnesejo dovolj maลกฤobnih kislin omega-3, je smiselno, da jih zauลพijejo s prehranskimi dopolnili. Pomembno je, da se zavedamo, kaj jemo, ฤesa uลพivamo premalo, in glede na to prilagodimo vnos prehranskih dodatkov.
Prvi znaki staranja se odrazijo na koลพi. Kaj je pomembno, da bo ta ฤim dlje v najboljลกem moลพnem stanju?
Kakovost koลพe je odvisna od naลกega poฤutja, ni pomembno samo, kaj po njej maลพemo, ampak tudi kaj uลพivamo. ฤe nekdo kadi, bo imel seveda prej zgubano koลพo. Kreme morajo biti dovolj vlaลพilne, s kremami lahko koลพi dostavimo tudi pomembne antioksidante. Proลพnost koลพe izgubljamo zaradi vedno manj vode v koลพi. Gube se pojavljajo, ker sฤasoma nastaja manj beljakovin v koลพi, zlasti kolagena in elastina. Veliko krem je zato narejenih na osnovi kolagena ali vsebujejo snovi, ki spodbujajo nastanek kolagena. Svetujem, da doloฤene specializirane kreme proti gubam uporabljate v ciklih, obฤasno, saj so preveฤ agresivne za vsakodnevno uporabo. Uลพivati moramo dovolj esencialnih aminokislin in beljakovin. Neki ameriลกki zdravnik predlaga dieto ยปmini lifitingยซ, ki poudarja uลพivanje ogromno maลกฤob omega-3, lososa, ribe, a to je pretiravanje. ฤe jemo dovolj sadja, zelenjave, ne preveฤ enostavnih sladkorjev in imamo dovolj omega-3, se to pozna tudi na naลกi koลพi. Moฤno je treba zmanjลกati vse, kar v telesu povzroฤa vnetja, to so znane ลกtiri bele sestavine โ mleko, sladkor, sol in bela moka.
O ลกkodljivosti sladkorja je seveda znanega veliko, a zakaj toฤno sladkor ลกkoduje koลพi in pospeลกuje njeno staranje?
Sestavni del naลกe koลพe so beljakovine. Sladkor je ลกkodljiv predvsem zato, ker povzroฤa vnetja pomembnih beljakovin, zato se koลพa hitreje postara. Pomembna je tudi fiziฤna aktivnost, ki pomlajuje koลพo. Za koลพo je treba torej skrbeti celostno. Pomembno je, da jemo uravnoteลพeno prehrano in da se odpovedujemo nezdravi prehrani, eno brez drugega namreฤ ne gre. Nisem podpornik drastiฤnih sprememb in prepovedi, ampak zagovornik tega, da se odloฤimo in ลพivila, ki povzroฤajo vnetja, zniลพamo na minimum in namesto njih favoriziramo bolj zdrave alternative, kot so polnozrnata ลพita, sadje, oreลกฤki, ribe, stroฤnice, ne bojte se jajc. Najveฤja groลพnja pa je industrijsko predelana hrana. Sir in narezki, hrana z veliko soli, nam namreฤ zviลกujejo pritisk. Pomembno je tudi pravilno izpostavljanje soncu, saj je prekomerno izpostavljanje soncu nevarno.
Verjetno je proces staranja in poslediฤno tudi staranje koลพe v veliki meri odvisno tudi od genetike.
Ljudje smo velikokrat prepriฤani, da imamo doloฤeno genetsko predispozicijo in da nanjo ne moremo vplivati, kar pa ni res. Imamo namreฤ moลพnost, da doloฤene gene spodbujamo in doloฤenih ne, kar doseลพemo tako s pravilno prehrano kot tudi s telesno aktivnostjo in izogibanjem nezdravemu naฤinu ลพivljenja. Pri tem pa v naturopatiji poznamo tudi tkivne soli, ki nam lahko ลกe dodano pomagajo. Njihova prodaja je v Sloveniji sicer prepovedana, a doloฤene tkivne soli lahko na koลพo pozitivno vplivajo tako, da spodbudijo doloฤene procese in zavirajo druge. Takลกna tkivna sol je na primer natrijev klorat, ki spodbudi hidratacijo. Staranje koลพe pa je pravzaprav posledica izgube elastiฤnosti in dehidracije koลพe.
Pribliลพuje se ฤas prazniฤnih pojedin. Kaj priporoฤate, kako jesti, da si ne bomo povzroฤili preveฤ ลกkode?
Ne postanite asocialni in ne izogibajte se prijetnih druลพenj s prijatelji ali druลพino samo zato, da ne boste preveฤ greลกili. Tudi pred prazniki ne stradajte zato, da boste potem to med prazniki trikrat nadoknadili. Hrani, ki vam je ljuba, se ne odpovedujte povsem, po treh dneh uravnoteลพenega prehranjevanja, lahko ฤetrti dan za nagrado pojemo tudi kakลกno pregreho. Ampak ne poฤnite tega vsak dan. Jejte polnozrnato potico brez sladkorja โ ne ne, ลกala, to potem ni veฤ potica. (smeh). Privoลกฤite si kos potice ne pa kilogram, pomembni sta predvsem koliฤina in kakovost hrane. Kadar vseeno pretiravamo s takลกno hrano, si lahko pomagamo tako, da potem kompenziramo z veฤ zelenjave in sadja, ki delujeta alkalno in pomagata telesu povrniti ravnoteลพje. Pred vsakim obrokom poฤasi ลพveฤite kos sadja ali zelenjave, saj vsebujeta veliko vlaknin in malo kalorij, ki zapolnijo ลพelodec in tako zmanjลกujejo ลพeljo po hrani. Tako prelisiฤimo velike oฤi in ลพelodec.
Ali enako deluje tudi kozarec vode pred obrokom?
Malo ลพe, ampak uฤinek ni enak, saj je skrivnost predvsem v vlakninah. Zato sta primerna predvsem sadje in zelenjava, kuhana ali surova. Velika razlika bo ลพe, ฤe prazniฤno hrano jeste poฤasi in v njej uลพivate ter pri tem uporabite vse ฤute โ vid, vonj in tudi dotik โ pri hrani, kjer je to moลพno.
ฤe imamo po konฤanih praznikih vseeno preveฤ slabo vest, kaj potem? Kakลกen odnos imate denimo do posta?
Obstaja veliko teorij o postu, vsak ฤlovek je psihofiziฤen individuum, zato je to teลพko posploลกiti. Tu je treba opozoriti, da je veฤ dni trajajoฤ post lahko nevaren. Trenutno so v modi mini posti, ki so lahko za nekoga dobri, za drugega pa ne. Diabetiki lahko imajo na primer zaradi posta zelo velike teลพave. Strinjam se, da je treba vnos kalorij zmanjลกati, saj ljudje uลพivamo preveฤ kalorij, a glede posta je treba biti zelo previden, sploh ฤe ima oseba zdravstvene teลพave. Pomembno je, da izbiramo hranljiva in malo kaloriฤna ลพivila.
S ฤim pa se sami najraje pregreลกite?
Moji najljubลกi razvadi sta temna ฤokolada in rdeฤe vino.