Dr. Carlo Maggio je cenjen italijanski naturopat, kardiolog in fitoterapevt. Je vodja zdravstvenega centra Salus v Torinu in znanstveni direktor italijanskega združenja za funkcionalno medicino. Malokdo verjame, da ima gospod Carlo Maggio že 60 let. K njegovemu mladostnemu videzu prav gotovo pripomore to, da se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako čim dlje ostati v dobri telesni in psihični pripravljenosti, saj cilj ni to, da postavimo starostni rekord, ampak da v jesen življenja vstopimo zdravi. Poudarja, da je kakovostna starost posledica naših izbir v mladosti in da si velikokrat sami postavimo teren za težave, ki nas bodo pestile v starosti. Z nami pa je delil tudi nekaj koristnih nasvetov, kako med prazniki poskrbeti za ravnovesje telesa in kako mu lahko pomagamo, če so nas praznične pregrehe vseeno preveč zapeljale.
Kaj je pravzaprav staranje?
Staranja se ne smemo bati, ker je to povsem normalen fiziološki proces. Seneka je nekoč dejal, da je starost bolezen, s čimer se ne strinjam. Postopoma namreč prihajamo v tretje življenjsko obdobje, sicer v malo slabši formi, a še vedno smo lahko v dobrem stanju. Z leti se fiziologija našega telesa spreminja, izgubljamo mišično maso, vodo, pridobivamo maščobo, osiromaši pa se tudi kakovost kosti. Ker se absorbcija telesa poslabša, lahko prihaja do pomanjkanja encimov, vitaminov itd. Cilj ni to, da postavimo starostni rekord, ampak da v to obdobje vstopimo zdravi.
Kako se naturopatski pogled na staranje razlikuje od tistega, ki ga ima zahodna medicina?
Naturopatija pri tem pomaga, ker poudarja preventivo, kar je lahko učinkovitejše od zdravil oziroma pripomore, da jih potrebujemo manj ali sploh ne. Ne smemo čakati, da starost prinese težave, ampak moramo že prej delovati preventivno, da težave preprečimo ali omilimo. Upoštevamo nasvete, ki pripomorejo h kakovostnemu staranju. Zavedati se moramo poglavitnih težav, ki jih imajo starostniki, zato se dovolj zgodaj osredotočimo na to, da jih s preventivo poskusimo preprečiti. Poglavitne težave, ki jih prinese starost, so osteoporoza, starost arterij, umska starost, šibkost mišic. Preventiva pred zlomi kolka, na primer, se začne že 30 let pred tem, tako da poskrbimo za dobre vire kalcija in da se ta kalcij tudi pravilno vgrajuje v kosti. Že pri dvajsetih začnite za svoje telo skrbeti, da se boste kakovostno postarali in da boste pri 80 imeli čim manj težav.
Kaj vse zajema takšna preventiva?
Velikokrat si sami postavimo teren za poznejše bolezensko stanje. Pomembno je, da živimo zdrav način življenja – poglavitna je prehrana, takoj za njo fizična aktivnost, ne samo vzdržljivostna vadba, ampak tudi vadba za moč, kot je dvigovanje uteži. Pretiravati ne smemo s kajenjem in alkoholom. Izjemno pomembno pa je tudi psihofizično ravnotežje. Obdajte se z ljudmi, ki vas podpirajo in vam pomagajo pri zdravem načinu življenja.
Ampak velikokrat nas pri tem ovira stres in povzroči, da nas kdaj zanese s poti zdravega načina življenja. Kako se zaščiti pred njim?
Če delaš z užitkom, je življenje zagotovo manj stresno. Nihče ni popoln, vsak včasih greši, tudi jaz kdaj pojem kakšno sladico.(smeh) Če na nas vpliva stres, lahko tudi sami vplivamo nanj na več načinov, npr. s tehnikami dihanja in meditacijami, ki pozitivno vplivajo na naš živčni sistem. Psiholog, ki je delal v moji ambulanti, je dejal, da moraš na stres pogledati drugače – ga prepoznati in v njem videti izkušnjo, ki ti bo prinesla nekaj novega in lahko pomeni tudi možnost osebnostne rasti. Pomembni so tudi prehranski dodatki, saj je lahko zdrava prehrana v določenem življenjskem obdobju, ko imamo povečane potrebe ali smo aktivnejši in obremenjeni, premalo.
O kakšnih dodatkih govorite?
Pomembne so predvsem beljakovine, raziskave kažejo, da imajo starostniki, ki jedo manj beljakovin, več težav kot tisti, ki uživajo dovolj veliko količino beljakovin. Najboljši vir so ribe, dobimo pa jih lahko tudi v polnozrnatih žitih in stročnicah, oreščkih, semenih. Sam uživam tudi jajca in belo meso, ne dosti, ampak vsake toliko. Rdečega predelanega mesa se je bolje izogibati. Kdor uživa dovolj maščob omega-3 , ima manj tveganja, da zboli za Alzheimerjevo boleznijo, in za tiste, ki s prehrano ne vnesejo dovolj maščobnih kislin omega-3, je smiselno, da jih zaužijejo s prehranskimi dopolnili. Pomembno je, da se zavedamo, kaj jemo, česa uživamo premalo, in glede na to prilagodimo vnos prehranskih dodatkov.
Prvi znaki staranja se odrazijo na koži. Kaj je pomembno, da bo ta čim dlje v najboljšem možnem stanju?
Kakovost kože je odvisna od našega počutja, ni pomembno samo, kaj po njej mažemo, ampak tudi kaj uživamo. Če nekdo kadi, bo imel seveda prej zgubano kožo. Kreme morajo biti dovolj vlažilne, s kremami lahko koži dostavimo tudi pomembne antioksidante. Prožnost kože izgubljamo zaradi vedno manj vode v koži. Gube se pojavljajo, ker sčasoma nastaja manj beljakovin v koži, zlasti kolagena in elastina. Veliko krem je zato narejenih na osnovi kolagena ali vsebujejo snovi, ki spodbujajo nastanek kolagena. Svetujem, da določene specializirane kreme proti gubam uporabljate v ciklih, občasno, saj so preveč agresivne za vsakodnevno uporabo. Uživati moramo dovolj esencialnih aminokislin in beljakovin. Neki ameriški zdravnik predlaga dieto »mini lifiting«, ki poudarja uživanje ogromno maščob omega-3, lososa, ribe, a to je pretiravanje. Če jemo dovolj sadja, zelenjave, ne preveč enostavnih sladkorjev in imamo dovolj omega-3, se to pozna tudi na naši koži. Močno je treba zmanjšati vse, kar v telesu povzroča vnetja, to so znane štiri bele sestavine – mleko, sladkor, sol in bela moka.
O škodljivosti sladkorja je seveda znanega veliko, a zakaj točno sladkor škoduje koži in pospešuje njeno staranje?
Sestavni del naše kože so beljakovine. Sladkor je škodljiv predvsem zato, ker povzroča vnetja pomembnih beljakovin, zato se koža hitreje postara. Pomembna je tudi fizična aktivnost, ki pomlajuje kožo. Za kožo je treba torej skrbeti celostno. Pomembno je, da jemo uravnoteženo prehrano in da se odpovedujemo nezdravi prehrani, eno brez drugega namreč ne gre. Nisem podpornik drastičnih sprememb in prepovedi, ampak zagovornik tega, da se odločimo in živila, ki povzročajo vnetja, znižamo na minimum in namesto njih favoriziramo bolj zdrave alternative, kot so polnozrnata žita, sadje, oreščki, ribe, stročnice, ne bojte se jajc. Največja grožnja pa je industrijsko predelana hrana. Sir in narezki, hrana z veliko soli, nam namreč zvišujejo pritisk. Pomembno je tudi pravilno izpostavljanje soncu, saj je prekomerno izpostavljanje soncu nevarno.
Verjetno je proces staranja in posledično tudi staranje kože v veliki meri odvisno tudi od genetike.
Ljudje smo velikokrat prepričani, da imamo določeno genetsko predispozicijo in da nanjo ne moremo vplivati, kar pa ni res. Imamo namreč možnost, da določene gene spodbujamo in določenih ne, kar dosežemo tako s pravilno prehrano kot tudi s telesno aktivnostjo in izogibanjem nezdravemu načinu življenja. Pri tem pa v naturopatiji poznamo tudi tkivne soli, ki nam lahko še dodano pomagajo. Njihova prodaja je v Sloveniji sicer prepovedana, a določene tkivne soli lahko na kožo pozitivno vplivajo tako, da spodbudijo določene procese in zavirajo druge. Takšna tkivna sol je na primer natrijev klorat, ki spodbudi hidratacijo. Staranje kože pa je pravzaprav posledica izgube elastičnosti in dehidracije kože.
Približuje se čas prazničnih pojedin. Kaj priporočate, kako jesti, da si ne bomo povzročili preveč škode?
Ne postanite asocialni in ne izogibajte se prijetnih druženj s prijatelji ali družino samo zato, da ne boste preveč grešili. Tudi pred prazniki ne stradajte zato, da boste potem to med prazniki trikrat nadoknadili. Hrani, ki vam je ljuba, se ne odpovedujte povsem, po treh dneh uravnoteženega prehranjevanja, lahko četrti dan za nagrado pojemo tudi kakšno pregreho. Ampak ne počnite tega vsak dan. Jejte polnozrnato potico brez sladkorja – ne ne, šala, to potem ni več potica. (smeh). Privoščite si kos potice ne pa kilogram, pomembni sta predvsem količina in kakovost hrane. Kadar vseeno pretiravamo s takšno hrano, si lahko pomagamo tako, da potem kompenziramo z več zelenjave in sadja, ki delujeta alkalno in pomagata telesu povrniti ravnotežje. Pred vsakim obrokom počasi žvečite kos sadja ali zelenjave, saj vsebujeta veliko vlaknin in malo kalorij, ki zapolnijo želodec in tako zmanjšujejo željo po hrani. Tako prelisičimo velike oči in želodec.
Ali enako deluje tudi kozarec vode pred obrokom?
Malo že, ampak učinek ni enak, saj je skrivnost predvsem v vlakninah. Zato sta primerna predvsem sadje in zelenjava, kuhana ali surova. Velika razlika bo že, če praznično hrano jeste počasi in v njej uživate ter pri tem uporabite vse čute – vid, vonj in tudi dotik – pri hrani, kjer je to možno.
Če imamo po končanih praznikih vseeno preveč slabo vest, kaj potem? Kakšen odnos imate denimo do posta?
Obstaja veliko teorij o postu, vsak človek je psihofizičen individuum, zato je to težko posplošiti. Tu je treba opozoriti, da je več dni trajajoč post lahko nevaren. Trenutno so v modi mini posti, ki so lahko za nekoga dobri, za drugega pa ne. Diabetiki lahko imajo na primer zaradi posta zelo velike težave. Strinjam se, da je treba vnos kalorij zmanjšati, saj ljudje uživamo preveč kalorij, a glede posta je treba biti zelo previden, sploh če ima oseba zdravstvene težave. Pomembno je, da izbiramo hranljiva in malo kalorična živila.
S čim pa se sami najraje pregrešite?
Moji najljubši razvadi sta temna čokolada in rdeče vino.
