Vse bolj se mi dozdeva, da iščemo varen pristan. Kljuko, ki jo lahko zagrabimo in ki bo odprla želena vrata. Roko, ki nas bo peljala tja, kamor si sami ne upamo. Še več kot to, vse večkrat opazim, da namesto »plovbe« izberemo »zavetje«. Tako močno držimo volan v rokah, da se naša barka nikamor ne premakne.
Ob žongliranju med opravili v službi in iskanjem časa za družino bi vsakega, ki nam reče »pa daj, umiri se malo, zadihaj«, najraje poslali nekam daleč in na temno, čeprav je ta nasvet natanko tisto, kar potrebujemo. Življenje je ravnotežje med »vedeti, kam hočemo« in »izgubiti se v majhnih ulicah z velikimi zakladi«.
Vendar se lahko »izgubimo« le, če si dovolimo. Ponovno se moramo naučiti slišati sebe, da lahko izpustimo pričakovanja. Ko rečem »slišati sebe«, mislim opaziti, ko nekaj ne gre, in prenehati siliti z glavo skozi zid. Vedno so nam na voljo vrata, da jih odpremo, jih pa mnogokrat spregledamo, ker smo preveč osredotočeni na eno samo stvar.
Hitro naraščajoči trend v svetu, t. i. »stres« oziroma »stresna situacija«, je izjemno priljubljen. Vsi smo pod stresom, vse nam povzroča stres, in čeprav je vse »natanko tako, kot mora biti«, smo vedno pod stresom. Stresno je biti v službi, stresno je biti doma, stresno si je vzeti čas zase in stresno je zaspati.
Vse večkrat sami postanemo svoja stresna situacija
Največje študije priznanih fakultet in šol, kot je Harvard School of Medicine, kažejo na vse večjo povezavo stresnih situacij in različnih obolenj, ker vse večkrat MI POSTANEMO SVOJA STRESNA SITUACIJA. Kot sem prej omenila, smo tako osredotočeni na eno samo stvar, da pozabimo na vse rešitve okoli sebe.
Ko opazimo okolico in ljudi v njej, iz nje in njih lahko črpamo in se napolnimo. Ljudje smo »magnetska polja« oziroma energetske postaje, in tako kot nase črpamo stres, lahko tudi vase črpamo možne rešitve, drugačne poglede in nove poti.
Najti ravnotežje med dosego želenih in nujnih ciljev ter zavedanjem in upoštevanjem dejstva, da ni vse v naših rokah, je sicer velika umetnost, ki pa jo je mogoče izoblikovati.
Kdaj živimo zares svobodno? Ko poznamo sami sebe. Kako spoznamo sami sebe? Tako, da si vzamemo čas. Kako si vzeti čas, ko ga pa je že tako premalo? Tako, da si postavimo prioritete.
Najpomembnejša oseba sem JAZ
Predlagam, da v tem trenutku vzamete v roke pisalo in papir in si zgornji stavek napišete ter postavite nekam, kjer ga boste večkrat prebrali. Brez nas naša življenja ne bodo delovala. Naši odnosi ne bodo zdravi, vse, kar vnesemo v in na telo, nam ne bo koristilo in naši cilji ne bodo dosegljivi. V trenutku, ko čas posvetimo sebi, tukaj in zdaj, in se odpremo možnosti, da čisto vse morda ne bo tako, kot smo si zamislili – velikokrat je še bolje. V tistem trenutku se umiri in poglobi naš dih, sprosti se naš živčni sistem, ki nadzoruje vitalne funkcije v telesu, kot so bitje srca, dihanje, prebava in presnova.
Odprimo se neznanemu
To naredimo ne zato, ker moramo, ampak zato, ker si želimo. Ker se želimo odpreti neznanemu, kjer se največ naučimo.
Pa naj vas vprašam: »Kdaj ste se vi največ naučili? Katere situacije so v vas prebudile čustva in odzive, za katere niste vedeli, da so tam?« Skoraj stoodstotno si upam trditi, da je odgovor: »Tiste, ki so bile nepričakovane. Tiste, znotraj katerih smo bili ‘izzvani’ in v katere smo stopili nepripravljeni.«
Danes, v svetu, v katerem je nujno treba biti organiziran in ohraniti um na (zase) pravi poti, je prav tako, če ne še bolj pomembno, da se naučimo živeti tudi skozi nepričakovano. Da se naučimo po dolgem dnevu sedenja za računalnikom raztegniti dele telesa, ki so bili več ur stisnjeni. Da si dovolimo odmakniti se od pričakovanj in sprejeti, kar nam tisti trenutek ponuja. Predvsem pa, da zase naredimo, kar potrebujemo, tudi če se nam ne ljubi, tega ni na našem urniku ali pa če to ne izpolnjuje naših trenutnih želja. Dobra pot ni vedno najlažja, je pa najbolj vredno po njej hoditi.
Kaj storiti, ko nam srce začne razbijati v prsih in je dih komaj še prisoten? Danes vam predstavljam nekaj dihalnih vaj ali pranajam, s katerimi se boste – ob redni vadbi – znali umiriti tudi v najbolj napetih trenutkih v službi in doma ter v nepričakovanih situacijah.
Položaj sedenja
Ob izvajanju dihalnih vaj je pomembno, da se namestimo čim bolj udobno in da sprejmemo svojo okolico. V začetkih prakse pranajame (dihanja) nas bo vsakič nekaj zmotilo. To je popolnoma razumljivo, saj je um raztreščen na več koncev in potrebuje nekaj časa, da se osredotoči. Naučili se bomo, kako um umiriti in se osredotočiti na eno samo stvar – dih.
1. Najprej si izberemo prijeten sedeči položaj. Najbolj znan sedeči jogijski položaj je položaj prekrižanih nog, vendar pa je za nekatere lahko najmanj udoben. V tem položaju namreč nežno obrnemo noge navzven in tako povzročimo rotacijo v bokih. Ta nam ne ustreza, če so mišice bokov zategnjene (aktivne).
Če je tako, si izberemo enega izmed preostalih opisanih sedečih položajev.
Če se usedemo prekrižanih nog, poskrbimo, da nas ne »vleče nazaj«. Na tleh začutimo sedne kosti in se stegnemo navzgor.
2. Položaj sedenja na petah je primerna izbira za vse, ki se v položaju prekrižanih nog ne počutite udobno in se nikakor ne morete osredotočiti na dih. Če v kolenih čutite preveliko napetost, si podnje podložite nekaj mehkega. Morda vam bo ustrezala tudi manjša zvita brisača, ki jo položite v prepogib kolen, od zadaj.
Če v hrbtenici ob sedenju na tleh občutite preveliko napetost in vam ta odvzame vaš fokus, se usedite na stol ali pa ob steno. Ko podprete hrbtenico, bo misli laže preusmeriti na dih, še posebej ko so mišice hrbtenice šibke in nas ne podpirajo zadostno. Naša glava je vedno v podaljšku hrbtenice, ramena so sproščena, vendar se prav tako dotikajo stene/naslonjala stola za nami.
3. Če nam nobeden izmed opisanih sedečih položajev nikakor ne ustreza, se uležemo na tla. Noge pokrčimo, stopala razširimo in pustimo kolenom, da nežno padejo navznoter. Roke položimo na trebuh (eno dlan na drugo) ali pa jih iztegnemo ob telo in dlani obrnemo navzgor.
Ne glede na to, kateri položaj ste si izbrali, je vaš fokus na dihu (pranajami). V večini stresnih situacij se močno pospeši naš srčni utrip in sodelovanje med dihom in srčno mišico je v trenutku pozabljeno. Ko smo sposobni uporabiti delovanje srca skupaj z dihom, v sebi zbudimo sposobnost umiritve in treznega razmišljanja, da zase, tudi ko je najtežje, sprejmemo najbolj zdrave odločitve.
Izmenično dihanje (nadi shodhanam)
Določite si nekaj minut, ki jih boste danes posvetili svojemu dihanju. Lahko si na svojem pametnem telefonu (ki ga prej utišate) nastavite štoparico, saj boste drugače večino časa gledali na uro.
Ko boste pripravljeni in v sedečem/ležečem položaju, nežno zaprite oči. Vsak vdih in izdih se dogajata znotraj vas, v prelepi pokrajini, na kateri premalokrat »pasete svoje oči«. Sprva samo opazujte. Opazite zvoke okoli sebe, opazite veke na očeh, ki počivajo. Opazite svoje telo v prostoru in na podlagi in opazite vsak dražljaj v telesu. Samo opazite. Sprostite ramena, vendar ohranite nežen potisk sednih kosti proti tlom (če ležite, sprostite koleni drugo na drugo in zmehčajte mišice medenice).
Kazalec in sredinec desne roke stisnete proti sredini dlani. Palec nato položite na desno nosnico in jo zaprete, vdihnete skozi levo. S prstancem in mezincem nato zaprete levo nosnico in izdihnete skozi desno. Dihate izmenično, vdih skozi levo in izdih skozi desno nosnico. Ramo in komolec roke, ki je dvignjena, sprostite in prav tako opazujete, da ob vdihu ne ustvarjate napetosti v ramenskem obroču.
Naredite vsaj 10 dihov, nato dlan položite navzdol in si vzamete še nekaj trenutkov, da opazite prostor in čas, ki ste ga ustvarili.
Z umom je včasih treba biti »neusmiljen«, še posebej ko ga »treniramo«, saj tako kot naša telesa tudi um potrebuje telovadbo. Ko znova opazite, da nezavedno razmišljate o večernem nakupu živil za domov, um preusmerite. Brez prepiranja, brez prepričevanja, brez prerekanja. Tukaj in zdaj.
NASVET:
Tudi če se na začetku ukvarjate izključno s svojim umom, nič zato. Vztrajajte in bodite neusmiljeni. Vsakič ko odide, ga pripeljite nazaj. Ta trening bo okrepil vašo hrbtenico, vam dal več samozavesti in moči za vsakdanje življenje. Ko boste zavedno ali pa nehote vstopili v stresno situacijo, vam bo pomagal umiriti čustva in sprejeti zdrave odločitve.
Preberite tudi: Joga za sproščenost na delovnem mestu