Morda je prav zimska juha z brstičnim ohrovtom tista jed, ki jo boste vzljubili, če je še niste nikoli pripravili. Okusna zelenjavna juha, ki ji dodamo domače testenine, da bo naš želodček sit. Je pa prav tako okusna tudi brez testenin, če se želite izogniti ogljikovim hidratom in glutenu.
SESTAVINE (4 porcije)
1 večja čebula
3 stroki česna
2 večja korenja
2 stebli zelene
300 g brstičnega ohrovta
4 žlice olivnega olja
1 žlica paradižnikove mezge
1 pločevinka paradižnikovih koščkov
600 ml zelenjavne jušne osnove
sol
mleti poper
2 lovorova lista
150 g testenin (polžki)
ščepec origana
sladkor
PRIPRAVA
Česen in čebulo olupite in ju nasekljajte. Očistite korenje, zeleno in brstični ohrovt. Korenje in zeleno narežite na majhne koščke, brstični ohrovt pa na polovice.
V ponvi segrejte olje, na katerem nato popražite česen in čebulo. Dodajte korenje in zeleno ter ju prav tako popražite. Nato primešajte še paradižnikovo mezgo in koščke paradižnika, prilijte jušno osnovo ter zavrite.
V juho stresite polovičke brstičnega ohrovta ter dodajte sol, poper in lovorova lista. Kuhajte na šibkem ognju toliko časa, da postane brstični ohrovt mehek. Medtem v posebnem loncu zavrite vodo, ki ste ji dodali sol, in v njej skuhajte še testenine, dokler niso al dente. Kuhane testenine precedite.
Testenine stresite v juho, ki jo začinite z origanom, soljo in poprom, če želite, pa lahko dodate tudi sladkor.
Odlični veganski špinačni njoki z žajbljem pričarajo mediteranski pridih in spomine na morje na okusnem domačem krožniku.
SESTAVINE (4 porcije)
500 g špinače
300 g mehkega kruha ali toasta
100 ml ovsenega mleka
1 čebula
3 stroki česena
3 žlice čičerikine vode
50 g veganskega parmezana
50 g moke
sol
mleti črni poper
6 žlic olivnega olja
10 listov žajblja
PRIPRAVA
Operite špinačo. Odstranite kruhovo skorjico in narežite sredico na kocke, ki jih stresite v skledo in prelijte s toplim ovsenim mlekom.
Olupite in nasekljajte čebulo ter česen. V ponvi segrejte 1 žlico olja, dodajte česen in čebulo ter ju pražite, dokler čebula ne postekleni.
Dodajte špinačo in pražite, da izhlapi vsa voda, nato mešanico spasirajte v kuhinjskem mešalniku.
Špinačni mešanici dodajte čičerikino vodo, kocke kruha, moko in polovico veganskega parmezana, ki ste ga pred tem naribali. Začinite s soljo in poprom ter premešajte.
V ponvi segrejte dodatno žlico olja. S pomočjo žlice oblikujte majhne njoke, ki jih nato popecite z obeh strani.
Žajbelj narežite na majhne koščke, ki jih na kratko popražite na žlici olja, ki vam je še ostala. Njoke nato potresite z žajbljem in jih postrezite s preostankom veganskega parmezana.
Če želite zdravo zeleno kosilo, pripravite humus s čemažem in pečenimi zelenimi beluši. Če imate radi pomladne rastline kot so beluši oziroma šparglji in čemaž, ki so v tem receptu celo združeni, morate tole jed zagotovo preizkusiti.
SESTAVINE (4 porcije)
Humus
400 g kuhane čičerike (lahko iz pločevinke)
80 g čemaža
3 žlice tahini paste (sezamova pasta)
80 ml olivnega olja
sol
mleti črni poper
sok 1 limone
Pečeni zeleni beluši
400 g zelenih belušev
3 žlice moke
2 jajci
4 žlice krušnih drobtin
olje (za cvrtje)
PRIPRAVA
Čičeriko odcedimo. Nekaj zrn prihranimo za okrasitev, ostalo pa stresemo v mešalnik , dodamo čemaž, sezamovo pasto in zmešamo. Postopno dodajamo olivno olje in mešamo, da dobimo gladko zmes. Začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom.
Belušem odstranimo olesenele dele. Povaljamo jih v moki, razžvrkljanih jajcih in drobtinah. V vročem olju jih cvremo približno 4 minute, da se zlatorjavo zapečejo. Položimo jih na papirnate brisače, da odstranimo odvečno olje. Postrežemo jih s humusom in okrasimo z zrni čičerike. Pokapljamo z olivnim oljem.
Naše zdravje je močno odvisno od učinkovitosti delovanja naših jeter. Gre namreč za enega od največjih organov v našem telesu, ki je v veliki meri odgovoren za izločanje strupenih snovi oziroma za razstrupljanje telesa. Če jetra ne delujejo tako, kot bi morala (na primer zaradi pogostega uživanja alkohola ali zaradi čezmernega vnosa maščoba), se lahko razvijejo resne težave z zdravjem. Prav zato je izjemno pomembno, da z zdravimi navadami skrbite za optimalno delovanje jeter. Med tovrstne navade spada tudi uživanje napitkov, ki lahko poskrbijo za čiščenje jeter. Posledično pa bodo jetra lažje kos različnim izzivom. Ponujamo vam nekaj idej za zelo preproste napitke, s pomočjo katerih lahko razbremenite jetra in pripomorete k učinkovitejšemu razstrupljanju telesa.
1. Napitek z ingverjem in limoninim sokom
Tako limone kot ingver veljajo za odličen vir vitamina C, ki spada med izjemno močne antioksidante. Antioksidanti so med drugim zelo pomembni prav za zaščito jeter pred poškodbami. Ingver in limone poskrbijo za naravno čiščenje jeter. Napitek iz limoninega soka in ingverja pa je koristen tudi za črevesje, saj lahko med drugim odpravi napihnjenost, in za okrepitev imunskega sistema. V skodelico položite manjši košček olupljenega ingverja in prilijte približno 2,5 decilitra vode. Počakajte 15 minut, nato pa ingver odstranite in prilijte sok polovice limone. Dobro premešajte in popijte.
2. Sok iz zelene in peteršilja
Tako peteršilj kot zelena spadata med naravne diuretike, ki so lahko zelo koristni za odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa. S pomočjo napitka, pripravljenega iz zelene in peteršilja, lahko zato razbremenite jetra. Napitek pa je obenem odličen vir antioksidantov. V kuhinjski mešalnik stresite 6 stebel zelene, narezanih na koščke, in pol skodelice peteršiljevih lističev. Prilijte približno 1,2 litra vode, po želji pa lahko dodate še nekaj kapljic limoninega soka. Zmešajte, nato pa mešanico precedite skozi gosto tkano tkanino in sok popijte.
3. Napitek iz ovsenih kosmičev in cimeta
Ovseni kosmiči so dragocen vir vlaknin ter številnih esencialnih vitaminov in mineralov. Gre za živilo, ki je zelo koristno za prečiščevanje črevesja, pa tudi jeter. Tako se priporoča pogostejše uživanje ovsenih kosmičev v različnih oblikah (uporabite jih lahko na primer tudi kot zakuho za juho). Ovsene kosmiče pa je mogoče uporabite tudi za pripravo zanimivega napitka, ki lahko prispeva k čiščenju jeter. Zavrite vodo in vanjo stresite ovsene kosmiče (vodo in ovsene kosmiče mešajte v razmerju 6 : 1). Kozico odstavite s štedilnika in počakajte približno 7 ur. Mešanico nato precedite in v tekočino vmešajte 1 žličko cimeta v prahu, ki bo zaradi svojega protivnetnega delovanja prispeval k zaščiti jeter.
4. Kurkumin čaj
Zaradi kurkumina, izredno močne protivnetne snovi, je kurkuma izjemno koristna tudi za naša jetra. Kurkuma lahko obenem spodbudi nastajanje specifičnih encimov, ki poskrbijo za učinkovitejše razstrupljanje. Jetrom lahko pomagate z uživanjem zlatega mleka, ki je verjetno najbolj znan napitek z dodatkom kurkume. Obstaja pa tudi preprostejša možnost, in sicer kurkumin čaj, ki ga pripravite tako, da zavrete skodelico vode, nato pa vanjo vmešate približno eno žličko kurkume. Priporočamo, da dodate še ščepec popra, saj bo piperin v črnem popru poskrbel za lažjo absorpcijo kurkumina.
5. Pesin sok
Vaša jetra se bodo zagotovo razveselila tudi pesinega soka. Gre za napitek, ki lahko prispeva k aktivaciji jetrnih encimov in k povečanju tvorbe žolča. S tem razbremeni jetra oziroma pripomore k uspešnejšemu razstrupljanju. Ena od najkoristnejših snovi v pesinem soku so betalaini, ki blažijo oziroma preprečujejo kronična vnetja in ščitijo pred oksidativnim stresom, s čimer se zmanjša nevarnost za resnejše poškodbe jeter.
Najverjetneje bi težko našli odraslo osebo, ki je ni še nikoli mučila zgaga. Pekoč občutek, ki se širi proti grlu, je običajno povezan s kislinskim refluksom. Gre za vračanje kisline v požiralnik, ki je posledica sproščanja spodnjega ezofagealnega sfinkterja (mišice na dnu požiralnika) v neustreznem trenutku. V lekarnah je sicer mogoče kupiti zdravila, namenjena lajšanju težav z zgago, vendar si lahko zelo uspešno pomagate tudi z naravnimi pripravki in z različnimi preprostimi ukrepi …
1. Voda s sodo bikarbono
Soda bikarbona je bazična snov, torej snov, katere pH je višji od 7. S pomočjo sode bikarbone lahko zato uspešno nevtralizirate presežek želodčne kisline, kar poskrbi za ublažitev neprijetnega pekočega občutka. Če se torej kislina zaradi sprostitve spodnjega ezofagealnega sfinkterja vrne v požiralnik in se napoti proti grlu, vas po zaslugi sode bikarbone ne bo »opeklo«. V kozarec vode vmešajte ½ žličke sode bikarbone in mešanico popijte. Po potrebi ponovite, vendar pri tem upoštevajte, da napitka ne smete uživati več kot sedem dni zapored.
2. Banana
Ena od najpreprostejših naravnih metod za ublažitev težav z zgago je zaužitje banane. Banana je namreč vir naravnih antacidov. Gre za snovi, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka in ki so posledično zelo koristne pri spopadanju z zgago. Priporočamo, da izberete malce bolj zrele banane, saj lahko banane, ki niso dovolj zrele, poslabšajo težave z zgago.
3. Izogibajte se tesnim oblačilom
K težavam z zgago lahko prispevajo tudi pretesna oblačila. Posebno problematične so hlače, ki vas stiskajo okoli trebuha. S tem se poveča pritisk na spodnji ezofagealni sfinkter, kar privede do sprostitve mišic, posledično pa želodčni sokovi zlahka dosežejo požiralnik.
4. Sok aloe vere
Aloe vera je odlična izbira za nego kože, ki jo je opeklo sonce. Gre namreč za rastlino z izjemno pomirjajočim, protivnetnim učinkom, kar lahko izkoristite tudi pri spopadanju z zgago. Sok aloe vere bo hitro pomiril razdražen požiralnik in poskrbel za olajšanje. Napitek si lahko privoščite tudi preventivno, neposredno pred obrokom.
5. Mandlji
Zelo učinkovita naravna pomoč za hitro ublažitev neprijetnega pekočega občutka, ki je značilen za zgago, so lahko tudi mandlji. Ti lahko pomagajo nevtralizirati negativen vpliv želodčnih sokov oziroma kisline na stene požiralnika.
6. Pazite, kaj jeste in kdaj jeste
Osebe, ki imajo pogosto težave z zgago, bi se morale izogibati zelo kislim živilom. V to skupino spadajo tudi paradižniki in citrusi. Običajno pa je problematična tudi zelo mastna in pikantna hrana. Obenem morate biti pozorni na to, kdaj jeste. Obroki neposredno pred odhodom v posteljo nikakor niso dobra ideja. Priporočljivo je, da si zadnji obrok privoščite približno 3–4 ure pred spanjem.
7. Višje vzglavje
Dobro je, da je med spanjem vaše vzglavje dodatno vzdignjeno. Tveganje za kislinski refluks bo tako precej manjše. Pomagate si lahko z dodatnimi blazinami. Še boljša rešitev pa so knjige pod zadnjimi nogami postelje. Blazine lahko namreč med spanjem nevede odstranite. Kot omenjeno, ni dobro jesti neposredno pred spanjem; pametno je, da to pravilo aplicirate tudi na počitek. Če se pogosto spopadate z zgago, se je namreč smiselno izogibati ležanju neposredno po obrokih.
8. Kamilični čaj
Kamilica pomiri razdražene stene požiralnika in želodec. Kamilični čaj je zato odličen napitek za premagovanje zgage. Kot je znano, je kamilica zelo koristna tudi za živčni sistem. Ker so pogoste težave z zgago nemalokrat vsaj deloma povezane s stresom, lahko pitje kamiličnega čaja poskrbi za dvojno korist.
Znano je, da je sončna svetloba nujna za tvorbo vitamina D v našem telesu. Vendar to nikakor ni edina korist sončnih žarkov. Naravna svetloba je izjemno pomembna za naše zdravje in počutje. Seveda to nikakor ne pomeni, da se lahko sončnim žarkom izpostavljate povsem neomejeno in brez kakršne koli zaščite. Optimalna količina neposredne izpostavljenosti je odvisna od barve vaše polti in od nekaterih drugih dejavnikov. Potrebna je torej previdnost (po potrebi se posvetujte z zdravnikom oziroma dermatologom, ki vam bo pomagal ugotoviti, koliko izpostavljenosti lahko prenese vaša koža).
Sončni žarki koristni za uravnavanje krvnega tlaka
Ko smo izpostavljeni sončnim žarkom, se iz našega krvnega obtoka sprošča dušikov oksid, ki poskrbi za razširitev arterij. Gre za snov, ki pripomore k uravnavanju krvnega tlaka. Dušikov oksid zniža krvni tlak, zato je zelo koristen za preprečevanje hipertenzije, kar pomeni, da je sončna svetloba izjemno pomembna za zdravje srca. Prav kronično povišan krvni tlak je namreč eden od glavnih dejavnikov tveganja za resnejše težave, povezane s srcem.
Protivnetni učinki sončne svetlobe
Zmerna izpostavljenost sončnim žarkom lahko poskrbi za povečano tvorbo ogljikovega monoksida. Kot je znano, je lahko vdihovanje omenjenega plina smrtno nevarno, vendar je lahko po drugi strani manjša količina ogljikovega dioksida zelo koristna za celice. Gre namreč za snov, ki lahko zavre čezmerno tvorbo vnetnih citokinov. Sončni žarki so lahko tako koristni za preprečevaje kroničnih vnetij.
Pozitiven vpliv sončnih žarkov na imunski sistem
Sončna svetloba je zelo pomembna tudi za optimalno delovanje našega imunskega sistema. Poskrbi namreč za aktivacijo celic, ki uravnavajo naš imunski odziv, in sicer tako, da druge celice opozarjajo, kdaj se morajo umiriti. S tem se zmanjša nevarnost za avtoimunska obolenja. Pri osebah z avtoimunskimi obolenji je namreč pogosto zaznana neaktivnost omenjenih celic.
Zmanjševanje tveganja za metabolni sindrom
Metabolni sindrom je poimenovanje za skupek zdravstvenih težav, ki so na različne načine povezane z inzulinsko rezistenco. Za osebe, pri katerih lahko govorimo o metabolnem sindromu, so značilne težave s povišanim krvnim sladkorjem, krvnim tlakom, holesterolom in trigliceridi. Za metabolni sindrom pa je tipična tudi t. i. trebušna debelost, torej izrazito kopičenje maščobe okoli pasu. Sončna svetloba lahko pripomore k optimalnemu delovanju metabolizma, posledično pa lahko pomaga pri naštetih težavah.
Naravna pomoč pri luskavici
Drži sicer, da je čezmerno nastavljanje kože sončnim žarkom zelo nevarno, saj se s tem poveča tveganje za kožnega raka, pospešeno staranje kože itn. Vendar to ne pomeni, da je sonce za našo kožo izključno škodljivo. Nasprotno: zmerna izpostavljenost je lahko zelo koristna pomoč pri specifičnih kožnih težavah, predvsem pri luskavici in drugih vnetnih oz. avtoimunskih kožnih boleznih. Na voljo je sicer tudi posebna fototerapija, namenjena osebam z luskavico. Ta poskrbi za pozitivne učinke, sorodne pozitivnim učinkom sončne svetlobe, vendar brez tveganja za opekline.
Zmanjševanje tveganja za depresijo
Pomanjkanje vitamina D je tesno povezano s povečanim tveganjem za depresijo. Vitamin D torej ni pomemben samo za močne kosti in za močan imunski sistem, ampak vpliva tudi na naše razpoloženje. Pri nekaterih ljudeh so negativni učinki pomanjkanja sončne svetlobe posebno izraziti. V zimskih mesecih so zato možne hude težave z razpoloženjem, ki se lahko razvijejo v t. i. sezonsko razpoloženjsko motnjo.
Sončna svetloba nujna za uravnavanje ciklov spanja in budnosti
Sonce je izjemno pomembno za naš cirkadiani ritem. Vpliva na delovanje hipotalamusa ter s tem na ravni serotonina in melatonina v našem telesu. Zelo pomembno je, da smo sončnim žarkom izpostavljeni že zjutraj. Telo dobi s tem signal, da se je začel nov dan, zato smo čez dan bistveno manj utrujeni, nato pa lahko začne pravočasno sproščati melatonin, da lahko zvečer zaspimo. Tako ni presenetljivo, da so težave s spanjem nadpovprečno pogoste pri ljudeh, ki so sončni svetlobi izpostavljeni zelo redko.
Pralni praški, kupljeni v trgovini, so lahko zelo uspešni pri odstranjevanju madežev, vendar pogosto niso najbolj prijazni do zdravja in okolja. Nemalokrat vsebujejo sestavine, ki so lahko zelo nevarne, saj povzročajo alergijske oziroma preobčutljivostne reakcije, možne pa so tudi dolgoročnejše težave z zdravjem.
Na voljo so sicer tudi naravni pralni praški oziroma detergenti za perilo, izdelani iz manj problematičnih sestavin, vendar so tovrstni izdelki pogosto precej dragi. Rešitev? Pralni prašek lahko izdelate kar sami. Potrebujete namreč samo nekaj osnovnih, relativno poceni sestavin …
Sestavine in postopek izdelave
Za izdelavo zdravju in okolju prijaznega detergenta za pranje perila potrebujete pralno sodo (natrijev karbonat), boraks (znan tudi kot boraks dekahidrat) in naribano trdo milo.
Sestavine preprosto stresite v večjo skledo in jih dobro zmešajte. Pralno sodo, boraks in naribano milo mešajte v razmerju 2 : 2 : 1.
Prašek nato stresite v večji steklen kozarec, ki ga zaprite s pokovčkom in shranjujte na temnem, hladnem mestu.
Za posamezni cikel pranja potrebujete od 2 žlici do ¼ skodelice naravnega pralnega praška (odvisno od količine in umazanosti perila).
Problematične sestavine v detergentih za perilo
Ena od najbolj problematičnih sestavin, ki se lahko znajdejo v detergentih za pranje perila, je 1,4-dioksan. Gre za snov, ki draži očesno in nosno sluznico, obenem pa lahko poveča tveganje za težave z ledvicami in trajne poškodbe pljuč.
Precej težav lahko povzročijo tudi t. i. površinsko aktivne snovi, znane tudi kot surfaktanti. Gre za snovi, ki pomagajo razgraditi nečistoče, obenem pa preprečujejo, da bi se odstranjena umazanija ponovno oprijela oblačil. Površinsko aktivne snovi lahko sicer poskrbijo za učinkovitejši detergent oziroma za boljše rezultate pranja, vendar gre obenem za snovi, ki dražijo kožo. Če je vaša koža malce občutljivejša, so možne precej neprijetne reakcije.
Med snovi, zaradi katerih uporaba večine pralnih praškov oz. detergentov za perilo, kupljenih v trgovinah, ni najbolj priporočljiva, spadajo tudi konzervansi. Tudi uporaba teh snovi je po eni strani smiselna, saj lahko podaljšajo rok uporabnosti izdelkov za pranje perila ter preprečijo razmnoževanje bakterij in glivic. Vendar pa se zdi, da tveganja vendarle pretehtajo nad koristmi, posebno ko gre za skupino konzervansov, imenovanih parabeni. Ti naj bi namreč spadali med t. i. hormonske motilce oziroma motilce endokrinega sistema, kar pomeni, da lahko porušijo hormonsko ravnovesje v telesu, kar lahko seveda privede do najrazličnejših zdravstvenih težav.
Vsekakor pa moramo omeniti tudi umetne dišave, ki dražijo tako kožo kot dihala, povzročajo pa lahko tudi glavobole in sorodne težave. Prav dodatek umetnih oziroma zelo agresivnih dišav je pogosto kriv za alergijske reakcije ob stiku z detergentom. Najočitnejši znak, da vam določen detergent za pranje perila ne ustreza, je pordela, srbeča in zelo vroča koža z vidnimi izpuščaji. Možno pa je tudi otekanje območja.
Za pomiritev razdražene kože si privoščite kopel z ovsenimi kosmiči
Če ugotovite, da je za vaše težave najverjetneje kriv detergent, ga morate seveda takoj zamenjati. Če se ne boste odločili za izdelavo naravnega pralnega praška v skladu z zgoraj opisanimi navodili, je pomembno, da v trgovini izberete karseda neagresivno sredstvo za pranje perila. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo parabene, umetne dišave in druge problematične sestavine.
Za hitro pomiritev razdražene kože pa priporočamo kopel z dodatkom ovsenih kosmičev, saj lahko v ovsenih kosmičih najdemo snovi z zelo pomirjajočim vplivom na kožo. Na koncu kožo nežno osušite in jo namažite z vlažilno-hladilnim mazilom, na primer s 100-odstotnim gelom aloe vere.
Zelišča v kuhinji običajno uporabljamo povsem naključno, po občutku in lastnem okusu, ne da bi dobro poznali njihovo visoko in individualno vrednost, kar je velika škoda. Veliko zelišč ima namreč pomembne zdravilne učinke. Naravna eterična olja, ki jih vsebujejo, jim dajejo značilno aromo. Zelišča so dar narave, so posredniki in zaklad sončne energije, ki jo sonce nesebično deli ljudem in živalim.
V besedilu se bom osredotočila le na najbolj uporabljana zelišča in dišavnice.
Ustnatice
Najprej se bom lotila družine ustnatic oziroma Labiate, kamor sodijo žajbelj, timijan, vrtni šetraj, majaron, origano, bazilika, rožmarin in melisa. Vsi predstavniki te družine delujejo na področju prebave in dihalnih organov.
Žajbelj
Žajbelj ima zelo močan okus in je primeren dodatek močnim jedem. Pomaga pri prebavljanju maščob. Liste uporabljamo za čebulno juho, dušene paradižnike, omlete, torteline in raviole, zeliščne čajne kolačke ter za kruh. Manj znani so žajbljev žele, žajbljevo maslo in žajbljev kis. Sušimo le najboljši žajbelj, saj lahko sicer dobi plehek okus.
Rudolf Steiner je na tečaju za zdravnike daljnega dne leta 1923 razložil, da je tanin, ki se nahaja v žajblju, koristen pri zdravljenju astme. Žajbelj nosi energijo yang, krepi srce in živčni sistem, znižuje visoko telesno temperaturo, pomaga proti kašlju, lajša bolečine med menstrualnim ciklom in premaguje telesno in miselno utrujenost. Uporaba eteričnega olja v aromaterapiji pomaga povečati občutek samozaupanja in lastne vrednosti.
Timijan
Timijan je hkrati z lovorom in peteršiljem pogosta sestavina zeliščnih šopkov (bouquet garni). Zbuja tek in pomaga pri prebavi mastne hrane; uporaben je kot dodatek mesu, tudi pri lupinarjih, perutnini in divjačini.
Timijan izrazito nosi energijo yang (centripetalne sile). To zelišče je naravnost čudežno, premaguje bacile tuberkuloze, davice in tifusa. Je naravni antibiotik, ki uničuje bakterije na področju dihal in prebavil ter poleg tega deluje tudi balzamično, diuretično, kot zaščita pred prebavnimi motnjami, poživljajoče za telo in duha in pomaga pri boljši cirkulaciji krvi na nivoju kapilar. Timijan pomaga pri bronhialnem katarju, oslovskemu kašlju, pri trebušnih krčih in pri krčih, ki izvirajo iz pomanjkanja notranje toplote oziroma podhladitvah. Uporabljamo ga lahko vedno, bodisi svežega ali posušenega, vendar previdno in v majhnih količinah, predvsem če obstaja sum na slabo delovanje ščitnice. V aromaterapiji uporabljajo timijanovo eterično olje pri spodbujanju spomina in koncentracije.
Vrtni šetraj
Šetraj ima podobno aromo in okus kot timijan. Kuhamo ga skupaj s stročnicami in ajdovo kašo. Za pečeno raco je še posebej primeren s peteršiljem in drobnjakom. Drobno narezane liste potresemo po juhi ali po omaki. Uporabljamo ga tudi za dišavni kis. Pomaga pri prebavi, deluje kot aperitiv, proti krčem in segreva telo.
Majaron in origano
Majaron ima značilno prijetno aromo, origano pa je še bolj aromatičen. Oba lahko uspešno sušimo. Majaron sodi v goste zelenjavne juhe, v omake za špagete, rezance in makarone, v jedi in štruce, kjer so vodilna sestavina ribe, divjačina, govedina, piščanec ali drugo meso. Izboljša okus paradižnika, bučk, krompirja in paprike. Uporabljamo ga tudi v omletah in v raznih jedeh s sirom. Iz majaronovih listov lahko pripravimo aromatičen čaj. Origano je odličen na picah, lahko ga uporabimo enako kot majaron, vendar manj.
Majaron uravnava menstrualni ciklus, krepi in spodbuja delovanje spolnih organov, želodca in črevesja, pomaga pri vrtoglavici in astmi. V terapijah z eteričnimi olji se majaron uporablja za osebe, ki se želijo znebiti duševnih odvisnosti.
Origano deluje krepčilno na maternico, uporablja se pri lajšanju težav z dihali, deluje krepčilno, povzroča znojenje, deluje protistrupno, zmanjšuje vnetje dihalnih poti, predvsem sluzi v nosu, pomaga proti prehladu in nosnim polipom.
Bazilika
Bazilika je nepogrešljiva sestavina mnogih jedi iz sredozemske kuhinje, sveži listi naredijo jed prijetno pikantno, spominjajo na aromo nageljnovih žbic. So dobra začimba za svež paradižnik in za tople paradižnikove jedi. Dodatek bazilike da riževim solatam zanimivejši okus, prilega se bučkam, bučam, fižolu in gobam. Med kuhanjem postaja njen okus vse izrazitejši. Sveži listi ohranjajo vonj in okus, če jih hranimo v olju ali kisu.
Bazilika lajša porod, čisti maternico, pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah, pomaga pri vnetjih dihalnih poti, kašlju, razkužuje in čisti sluz, ki se nahaja na področju mehurja, pomirja in vnaša toploto prebavnim organom. Če si želimo pomagati z eteričnim oljem bazilike, jo lahko uporabimo za dviganje samopodobe in samozavesti. Kot vsa ostala esencialna olja jo odsvetujemo nosečnicam.
Rožmarin
Aromatični in smolnati rožmarinovi listi pomagajo prebaviti maščobo in navadno z njimi začinimo pečeno jagnjetino in svinjino, različne zrezke, klobase, paštete in nadeve. Posušene liste zdrobimo, sveže drobno zrežemo, če smo dodali cele, jih pred serviranjem odstranimo. Pri peki kruha lahko damo v pečico celo vejico za aromo. Vejica lepo odišavi tudi kis ali olje. V vinu namočene pomaranče odišavimo tako, da jim dodamo v vroči vodi namočene rožmarinove liste.
Rožmarin krepi Jaz, pomaga pri slabokrvnosti, lajša prebavo, spodbuja presnovo, pomaga osebam, ki imajo sladkorno bolezen, kajti pri sladkornih bolnikih se Jaz pomika proti obrobju. Rožmarin spodbuja prekrvavitev in vnaša toploto – prav v toplem okolju se lahko Jaz bolje utelesi. Pomaga pri šibki menstruaciji. V preteklih časih so rožmarinu tudi pripisovali, da ščiti duševno ravnotežje. V aromaterapiji ga uporabljajo za premagovanje utrujenosti na področju razmišljanja.
Melisa
Liste, ki imajo osvežilen vonj po limoni, uporabljamo bodisi sveže v solati, za zeliščni čaj ali pa kot dodatno aromo v pravem čaju. Meliso lahko obilno dodamo tudi belim omakam, ki jih bomo ponudili k ribam, ali pa potresemo z njo piščanca, preden ga damo v pečico. Drobno nasekljani listi z okusom po limoni sodijo v kislo zelje, majoneze, omake, nadeve, pa tudi v sadne solate in kreme. Lahko jo tudi zamrznemo v kocke, ki jih dodajamo pijačam.
Melisa lajša tegobe in umirja srčni utrip. Uporablja se predvsem kot blago pomirilo pri nespečnosti, proti tesnobi in nemirnosti, občutku slabosti, melanholiji in v primeru izgube zavesti (ko se Jaz za trenutek umakne). Red bosih karmeličanov od leta 1611 proizvaja »melisino vodo«, ki učinkuje pri izgubi zavesti in občutku slabosti. V aromaterapiji svetujejo melisino eterično olje osebam, ki so preobčutljive.
Kobulnice
Poglejmo sedaj družino kobulnice oziroma Apiaceae, kamor sodijo navadna kumina, koper, komarček ali sladki janež in peteršilj.
Navadna kumina
Močno dišeče seme, celo ali zmleto dodajajo številnim srednjevzhodnim in indijskim jedem, posebno k jagnjetini, kariju in jogurtu. Uporabljajo jo tudi za salamure, odišavljenje likerjev in krepčil.
Kumina koristi v primeru vetrov, trebušnih krčev, spodbuja tvorbo mleka pri doječih materah in lajša maternične krče. Aromaterapevti svetujejo uporabo esencialnega olja kumine za pozitivno duševno naravnanost.
Koper
Čeprav pogosto beremo, da ima koper podobno aromo kot kumina, janež ali komarček (sladki janež), ni pravzaprav nobenemu kaj prida podoben. Ima enkraten, pikanten, nekako »zelen« okus. S celimi semeni začinjamo krompirjevo solato, fižolove juhe, jedi z lososom in jabolčne pite. Zmletega dodajamo zeliščnemu maslu, majonezi in gorčici. Liste uporabljamo kot začimbe za ribe, topljene sire in kumarice.
Koper spodbuja tvorbo mleka pri doječih materah, deluje diuretično, blaži mišične krče, lajša spanje in vnaša toplino. Če ga dodamo težko prebavljivi hrani, olajša in pospešuje prebavo.
Komarček ali sladki janež
Komarček (sladki janež) ima podobno aromo kot janež, je odlično sredstvo za pospeševanje prebave in slovi kot učinkovito shujševalno sredstvo. Uporabljamo ga kot nadev za mastne ribe (skuša), fino nasekljanega potresamo po solatah in po kuhani zelenjavi. Semena dodajamo omakam, testu za kruh in dišeče kolačke, z njimi odišavimo vodo, v kateri kuhamo ribe. Popke nekaterih sort jemo kuhane ali surove v solati.
Komarček pospešuje prebavo, pomaga pri tvorbi mleka pri doječih materah, deluje proti vetrovom, lajša trebušne krče, odvaja vodo in blago čisti, vnaša toploto, pomaga pri vnetju pljuč in proti kašlju, je odlično sredstvo pri vnetju oči in (zahvaljujoč siliciju) krepi vid. Terapija z aromami svetuje komarčkovo esencialno olje osebam, ki so brezvoljne in čutijo pomanjkanje navdiha.
Peteršilj
Zaradi mile arome in svežih zelenih listov je peteršilj med najbolj priljubljenimi in najbolj uporabnimi kuhinjskimi zelišči. V zeliščnem šopku (bouquet garni) nastopa običajno skupaj z lovorom in timijanom. Pripomore, da pridejo do izraze arome drugih živil in zelišč. Uporabljamo ga lahko radodarno: poleg listov tudi peclje, ki so bolj aromatični kot listi. Posebno se izkaže v jedeh, ki so po osnovi blagega okusa, če ga dodamo proti koncu kuhanja. Uporabljamo ga v solatah, na sendvičih, v juhah, omakah, majonezi in jajčnih jedeh. K ribam ponudimo cele vejice, ki smo jih prej na hitro ocvrli.
Peteršilj deluje diuretično, odvaja vodo s telesa, vsebuje veliko vitaminov, pomaga pri delovanju prostate, mehurja in želodca. Osebe, ki trpijo zaradi revme, bi ga morale pogosto uporabljati. Uživamo ga vedno le surovega, ker ga kuha naredi rahlo toksičnega. Pomaga pri slabem delovanju krvnega obtoka. Nosečnice naj se ga izogibajo. V aromaterapiji ga svetujejo osebam, ki potrebujejo sprostitev.
Za prebavo
Poznamo še nekaj drugih zanimivih zelišč, kot so lovor, brin, žafran, ingver in pekoča paprika.
Lovor
Lovorov list je ena redkih začimb, ki je posušena boljša kot sveža. S peteršiljem in timijanom (materino dušico) je standardna sestavina zeliščnih šopkov (bouquet garni). List ali dva dodajamo v marinade, kostne juhe, paštete, nadeve in omake s karijem, pa tudi v vodo, v kateri kuhamo ribe. Dobro se prilega jedem iz stročnic, ker zmanjšuje možnost, da bi njihova prebava povzročala vetrove. Celo riž se bo navzel prijetnega duha, če bomo v posodo, kjer ga hranimo, dali lovorov list. Dobro učinkuje tudi v pudingih. Dodajamo ga na začetku kuhanja in ga pred serviranjem odstranimo.
Lovor pospešuje prebavo in tek, deluje antiseptično in krepi srce. Aromaterapevti trdijo, da lovor pomaga osebam, ki so histerične.
Brin
Zdrobljene brinove jagode imajo značilno aromo po smoli, ki jo zelo cenimo v raznih paštetah, marinadah in nadevih za svinjino, srno in drugo divjačino. Brinove jagode so običajna začimba tudi za kislo zelje, omake, šunko in presno zelje.
Brin odvaja vodo s telesa, deluje osvežujoče, lajša potenje, krepi in deluje očiščujoče, vendar ga tako kot zelene ne smejo uporabljati osebe, ki imajo težave z ledvicami. V obliki poparka pomaga pri menstrualnem ciklu, pomaga pri oteklinah, cistah, bronhitisu, artrozi in revmatizmu, v obliki izvlečka pomaga pri kroničnem hepatitisu in pri cirozah. V aromaterapiji uporabljajo brinovo eterično olje predvsem proti zmedenosti in strahovom.
Žafran
Žafran je najdražja začimba, saj nabiranje prašnikov zahteva ogromno truda. Na srečo ga potrebujemo res zelo malo, da po okusu in po barvi primerno začinimo veliko količino hrane. Dober žafran ne bi smel biti starejši kot eno leto, biti mora izrazito oranžne barve. Ima ostro aromo in oster, pekoč grenak okus. Kadar uporabljate žafran v nitkah, jih zdrobite predpisano število in jih raztopite v vročem mleku ali v tekočini, kot jo predpisuje recept. Če uporabljate žafran v prahu, ravno tako pripravite raztopino; v kolače ga lahko dodajate pomešanega z moko.
Žafran spodbuja prebavo, deluje proti črevesnim vetrovom, lajša menstruacijo, je odličen dodatek rižu, piri in kus kusu. Nekateri terapevti pripisujejo žafranu protirakavo delovanje, predvsem če ga uporabljamo v obliki kopeli za telo.
Ingver
Presne olupljene ingverjeve korene v rezinah ali nastrgane lahko dodajamo enolončnicam, omakam in orientalskim jedem. Zmlete ingverjeve korene uporabljamo za ingverjev kruh, biskvite, kolače, kuhano vino, likerje in krepčila. Mlade zelene korene shranimo v sirupu. Sveže korene uporabljamo za zunanje zdravilo kot »rdečilo«, ker spodbuja prekrvavitev. Korene poparimo za čaj, ki odpravlja nečistoče s telesa, za olajšanje prehladov in za otoplitev v hladnih dneh. Žvečimo jih za blažitev bolečin v grlu. Zdajšnje raziskave potrjujejo, da je poparek odličen proti slabostim med vožnjo in za pomiritev ter želodčne težave.
Spodbuja prebavo in krvni obtok, uporablja se tudi za zunanjo uporabo v obliki oblog, ki blažijo otekline, pomaga pri kroženju krvi in spodbuja delovanje notranjih organov. Privrženci aromaterapije trdijo, da esencialno olje ingverja krepi spomin.
Pekoča paprika
Začuda pekočo papriko uporabljajo tako v krajih s hladnim podnebjem (npr. Madžarska) kot v krajih s toplim podnebjem (npr. Indija), čeprav izvira iz tropskega področja. Paprika je pomembna sestavina omake romesco. Prilega se k belim sirom, govedini in teletini, piščančjemu mesu, racam, rižu, svinjini, večini stročnic in druge zelenjave. Lepo se dopolnjuje s česnom, ingverjem, jogurtom, kardamomom, kislo smetano, kumino, kurkumo, origanom, peteršiljem, pimentom, poprom, rožmarinom, timijanom in žafranom.
Pekoča paprika deluje protirevmatično, lajša prebavo, vendar jo smemo uporabljati v zelo majhnih količinah. Je bogata z vitaminom C in betakarotenom, segreva, krepi in deluje protibakterijsko. V primeru težav z jetri jo lahko uporabljamo le v najmanjših količinah.
Zamašen nos spada med težave, ki praviloma niso posebno nevarne, vendar so nedvomno izjemno neprijetne. Najhuje je, ko ne pomaga niti izpihovanje. V tovrstnih primerih za zamašenost ni nujno kriv samo presežek sluzi, ampak je občutek oteženega dihanja povezan z otekanjem sinusnih tkiv in tkiv v nosnicah. Za otekanje je običajno kriv presežek tekočine v tkivih, ki je pogost pojav, ko se telo bori z virusi, ki povzročajo gripo ali prehladna obolenja. Seveda pa so lahko za zamašen nos krivi tudi drugi dejavniki, na primer alergeni.
Preprosto čakati, da bo minilo? Zakaj bi se mučili, če to ni potrebno. Na voljo so vam namreč zelo preproste metode za hitro odmašitev nosu …
1. Pikanten dekongestiv
Dekongestivi so pripravki, ki ublažijo otekanje nosne sluznice, posledično pa odmašijo nos in olajšajo dihanje. Gre za farmacevtski termin, vendar to nikakor ne pomeni, da lahko dekongestive dobite izključno v lekarni. Zelo učinkovit dekongestiv lahko namreč pripravite kar sami.
Pospešeno izločanje sluzi je pričakovan odziv telesa na okužbo. Skupaj s količino sluzi se poveča tudi količina antiseptičnih encimov in protiteles. Telo želi uporabiti dodatno sluz za učinkovitejše odstranjevanje patogenih mikroorganizmov, obenem pa preprečiti vstop novim mikroorganizmom, ki povzročajo bolezni. Kombinacija dodatne sluzi in otečenih nosnih kanalov pa je seveda vse prej kot prijetna. Še posebej neprijetno pa je, če se občutek zamašenosti zaradi presežka sluzi pojavi tudi v prsnem košu. Če se spopadate s tovrstnimi simptomi, je odlična izbira doma izdelan pikanten dekongestiv.
Za pripravo naravnega dekongestiva potrebujete ščepec kajenskega popra, 1 žličko naribanega ingverja, 50 mililitrov limoninega soka in 50 mililitrov jabolčnega kisa. Jabolčni kis in limonin sok rahlo segrejte, nato pa primešajte ingver in kajenski poper. Segrevajte še približno minuto, nato pa odstavite s štedilnika in mešanico prelijte v manjšo steklenico oz. v kozarec s pokrovčkom. Pred vsako uporabo dobro pretresite, nato pa zaužijte približno 1–2 žlici dekongestiva.
2. Vroča prha
Vroča prha poskrbi, da se vaše dihalne poti sprostijo praktično v hipu. Učinek je sicer običajno zgolj kratkotrajen, vendar gre zagotovo za eno od najpreprostejših metod za hitro odmašitev nosu. Tako si zagotovite vsaj začasno olajšanje. Para, ki nastaja med prhanjem z vročo vodo, bo zmehčala sluz in poskrbela za njeno pospešeno izločanje. Po želji lahko namesto vroče prhe izberete tudi inhalacije nad vrelo vodo (pri tem ne pozabite prekriti glave z brisačo, saj boste s tem preprečili uhajanje pare).
3. Doma izdelane kapljice za nos
Težave z zamašenim nosom so običajno posebno neprijetne, kadar je zanje kriv presežek tekočine v tkivih, ki obdajajo sinuse in nosne kanale in ki povzročajo vnetje, posledično pa oteženo dihanje. V tovrstnih primerih je odlična izbira solna raztopina. Za njeno učinkovitost je zaslužna osmoza: če je koncentracija soli na zunanji strani celice večja od koncentracije soli v notranjosti, se namreč voda izloči, kar ustavi otekanje tkiv in sprosti dihalne poti. Kapljice za nos je seveda mogoče kupiti, vendar jih lahko po želji izdelate tudi sami (pripravek ni primeren za otroke, mlajše od 5 let).
Potrebujete 1 žličko morske soli in 250 mililitrov prečiščene vode, po želji pa še ½ žličke sode bikarbone (kapljice bodo tako manj agresivne do razdraženih nosnic). V kozarec stresite sol in sodo bikarbono (če jo boste uporabili), nato pa prilijte segreto vodo. Kozarec zaprite in dobro pretresite. Pred uporabo si izpihajte nos, nato pa lezite ter nagnite glavo nazaj in v vsako nosnico s sterilno kapalko nakapljajte 1–3 kapljice tekočine. Počakajte približno 5 minut, preden vstanete. Postopek lahko ponovite do trikrat dnevno.
