Na fižolu se najprej pojavijo komaj opazne svetle pikice, kot bi liste poškropile drobne kapljice ali jih ožgalo močno sonce. Rastlina še vedno cveti in razvija stroke, zato težavo zlahka spregledamo. Čez nekaj dni pa listi dobijo sivkast ali bronast videz, ob robovih se sušijo, med peclji pa se lahko pokaže nežna pajčevina.
Ključni poudarki:
- Drobne belkaste pikice, bronast videz in nežna pajčevina so značilni znaki napada navadne oziroma fižolove pršice.
- Pršice se najhitreje množijo v toplem in suhem vremenu, posebej na oslabljenih rastlinah ter v rastlinjakih.
- Zgodnji napad lahko omejite z rednimi pregledi, odstranitvijo močno poškodovanih listov in temeljitim izpiranjem spodnje strani listov.
Takrat je škodljivec navadno že dobro razširjen. Julija zato ne glejte samo zgornje strani listov. Hiter pregled spodnje strani lahko pomeni razliko med nekaj odstranjenimi listi in rastlino, ki sredi obiranja začne hitro izgubljati moč.
Krivec je tako majhen, da ga skoraj ne vidimo
Najverjetnejši povzročitelj je navadna oziroma fižolova pršica (Tetranychus urticae). Čeprav jo pogosto imenujemo rdeči pajek, ne gre za žuželko, temveč za drobnega pajkovca. Odrasli osebki merijo približno pol milimetra in so lahko zelenkasti, rumenkasti, rjavkasti ali rdečkasti.
Pršice se večinoma zadržujejo na spodnji strani listov. Tam prebadajo rastlinske celice in izsesavajo njihovo vsebino. Na zgornji strani zato ostanejo številne drobne svetle točke. Ko se poškodbe združijo, list postane marmoriran, pozneje bronast, suh in krhek.
Najpogosteje jih opazimo na fižolu, vendar lahko napadejo tudi kumare, papriko, paradižnik, jajčevec, jagode in številne okrasne rastline.
Naredite preizkus z belim listom papirja
Ker so pršice zelo majhne, jih je lažje odkriti s preprostim preizkusom. Pod sumljiv list pridržite bel papir, nato pa po listu nekajkrat nežno potrkajte.
Če se po papirju začnejo premikati drobne rumenkaste, zelenkaste ali rdečkaste pikice, si jih oglejte s povečevalnim steklom ali povečavo na telefonu. Preglejte predvsem:
- spodnje in starejše liste;
- območje ob glavni listni žili;
- liste ob robu grede ali pri vhodu v rastlinjak;
- rastline, ki so se med vročino večkrat izsušile;
- dele, kjer se listi sosednjih rastlin dotikajo.
Ne čakajte na gosto pajčevino. Ta je navadno znak, da se je populacija že močno povečala in jo bo težje omejiti.
Najprej preprečite širjenje na sosednje rastline
Močno porumenele, posušene in s pajčevino prekrite liste previdno odrežite. Takoj jih odnesite z vrta in jih ne stresajte med zdravimi rastlinami. Škarje po delu očistite, nato pa si umijte roke.
Če je napadena le ena rastlina ali majhen del vrste, delo vedno začnite pri zdravih rastlinah in se šele nato premaknite k prizadetim. Pršice se lahko prenašajo z dotikanjem listov, vrtnim orodjem, oblačili in rokami.
Pri fižolu ne odstranite vseh listov naenkrat. Rastlina jih potrebuje za razvoj strokov. Odrežite le najbolj prizadete, manj poškodovane pa poskusite očistiti.
Voda pomaga, vendar jo usmerite pravilno
Močnejši curek čiste vode lahko s spodnje strani listov spere del pršic, jajčec in pajčevine. List pridržite z roko ter ga sperite od spodaj navzgor. Postopek ponovite večkrat v nekajdnevnih presledkih, saj eno izpiranje običajno ne doseže vseh osebkov.
To naredite zjutraj, da se listi do večera posušijo. Dolgotrajno mokri listi lahko spodbujajo glivične bolezni, zato celotne grede ne pršite vsak večer.
Hkrati poskrbite, da se zemlja ne izsušuje do popolne suhosti. Enakomerno zalivanje ob tleh in zastirka zmanjšata stres rastline. Ne pretiravajte z dušikovimi gnojili, saj zelo mehka in bujna rast škodljivcem ponuja veliko primernega rastlinskega tkiva.
V rastlinjaku ukrepajte še hitreje
Topel in suh rastlinjak je za pršice skoraj idealno okolje. Redno ga zračite, preprečite močno izsuševanje rastlin in dvakrat tedensko preglejte spodnje liste paprike, kumar, fižola in paradižnika.
Pri zgodnjem napadu so v zavarovanih prostorih lahko učinkovite tudi plenilske pršice, med njimi Phytoseiulus persimilis. Uporabiti jih je treba dovolj zgodaj in skladno z navodili dobavitelja. Širokospektralni insekticidi lahko uničijo koristne plenilce, ne da bi težavo s pršicami zanesljivo rešili.
Za domači vrt pridejo v poštev tudi pripravki, ki so v Sloveniji registrirani za zatiranje pršic na posamezni vrtnini. Uporabite jih samo na rastlinah, navedenih na etiketi, ne škropite v največji vročini ter upoštevajte predpisani odmerek in čakalno dobo do obiranja.
Po enem tednu preverite nove liste
Uspeha ne ocenjujte po starih poškodbah, saj svetle pikice in bronasti deli ne bodo več pozeleneli. Pomembno je, ali se na novih listih pojavljajo sveže poškodbe in ali pri preizkusu z belim papirjem še opazite premikajoče se pikice.
Če se napad kljub ukrepom širi, je včasih bolje odstraniti močno prizadeto rastlino, preden pršice preidejo na celotno gredo. Pri zgodnjem odkritju pa lahko fižol pogosto še naprej razvija zdrave liste in stroke.
Preberite tudi:
- Nizek fižol slabo raste? Kaj mu manjka v vročem poletju?
- Fižol bo rodil do jeseni, če ga boste obirali na ta način
