Močan naliv se konča, listi se poravnajo in paradižnik na prvi pogled deluje celo bolj svež kot dan prej. Toda prav v urah po obilnem dežju se lahko na skoraj zrelih plodovih začne sprememba, ki je z nekaj korakov sploh ne opazimo. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko velik del pridelka še pravočasno poberemo in porabimo. Čakanje do naslednjega običajnega obiranja pa lahko pomeni, da se drobna poškodba spremeni v odprto mesto za gnitje.
Ključni poudarki:
- Po obilnem dežju pregled zahteva več kot bežen pogled na liste, saj se pomembne spremembe začnejo drugje.
- Vsi poškodovani plodovi niso izgubljeni, vendar njihovo stanje določa, kako hitro in za kaj jih lahko uporabimo.
- Z enakomerno vlažnostjo tal lahko zmanjšamo novo škodo, vremena in občutljivosti posamezne sorte pa ne moremo nadzorovati.
Pregled začnite pri skoraj zrelih plodovih
Najprej si oglejte največje plodove, ki so se že začeli barvati. Ti so po nenadni spremembi vlažnosti pogosto najbolj izpostavljeni, saj njihova notranjost še raste, kožica pa se ne more vedno dovolj hitro prilagoditi.
Ploda ne glejte samo s strani. Nežno privzdignite grozd in preglejte območje okoli peclja, kjer ga deloma zakrivajo zeleni čašni listi. Prav tam se lahko pojavijo tanke, komaj opazne črtice, ki se širijo navzven kot žarki. Druga oblika poškodbe poteka v krogu okoli zgornjega dela ploda.
Na začetku so te razpoke lahko videti kot svetlejše črte ali plitve praske. Šele pozneje se razširijo, robovi se razmaknejo in pokaže se vlažno meso. Zato je pregled smiselno opraviti čim prej, ko se rastline posušijo in je med njimi mogoče hoditi, ne da bi po nepotrebnem prenašali vlago z ene na drugo.
Kaj se je med nalivom zgodilo v plodu?
Vzrok je običajno fiziološki odziv na hitro spremembo rastnih razmer, ne napad škodljivca ali začetek nalezljive bolezni. Po bolj suhem obdobju korenine ob močnem dežju nenadoma dobijo veliko vode. Plod začne hitro nabrekati, njegova kožica pa povečanju prostornine ne sledi vedno.
Takšna poškodba je pogostejša pri dozorevajočih in večjih paradižnikih. Občutljivost je odvisna tudi od sorte, temperature, debeline kožice in tega, kako enakomerno je bila rastlina zalivana pred dežjem. Nekatere sorte redno pokajo, medtem ko drugi paradižniki v enakih razmerah ostanejo celi.
Razpok ne smemo zamenjati s črno, vdrto liso na spodnjem delu ploda. Ta je značilna za gnilobo na muhi oziroma fiziološko pomanjkanje kalcija v razvijajočem se plodu, pogosto povezano z nihanjem dostopnosti vode. Bled, trd madež na osončeni strani pa lahko kaže na sončni ožig. En sam simptom zato še ni dovolj za zanesljivo presojo celotne rastline.
Kaj storiti s poškodovanimi paradižniki?
Plodove z novo, plitvo razpoko poberite pred popolnoma nepoškodovanimi, zlasti če so že skoraj zreli. Ne puščajte jih več dni na rastlini, saj odprta kožica omogoča vstop glivam in bakterijam, privablja pa lahko tudi žuželke.
Sveže razpokan paradižnik brez plesni, neprijetnega vonja, sluzaste površine ali mehke gnilobe lahko po temeljitem pranju in odstranitvi poškodovanega dela hitro porabite. Primeren je za omako, juho, pečenje ali paradižnikovo mezgo. Ne shranjujte ga dolgo in ga ne dodajajte med zdrave plodove, kjer bi se kvarjenje lahko širilo.
Zavrzite plod, če razpoka sega globoko v meso in je potemnela, mokra, plesniva ali neprijetnega vonja. Za domače konzerviranje izbirajte čvrste, zdrave paradižnike brez znakov gnitja, saj kuhanje ni razlog, da bi uporabili že pokvarjeno živilo.
Po nalivu ne dodajajte vode na pamet
Po močnem dežju najprej preverite tla nekaj centimetrov pod površino. Zgornja plast se lahko na soncu hitro osuši, medtem ko je območje korenin še vedno dobro namočeno. Dodatno zalivanje samo po videzu površine lahko nihanje še poveča.
Ko se tla začnejo sušiti, se vrnite k enakomernemu zalivanju ob koreninah. Bolje je zaliti temeljito in v primernih presledkih kot vsak dan dodajati majhne, nepredvidljive količine. Plast slame, suhe pokošene trave brez semen ali druge primerne zastirke pomaga blažiti hitre prehode med presušenimi in premočenimi tlemi.
Pri paradižniku v loncih bodite še posebej pozorni. Majhna količina substrata se hitreje izsuši in hitreje prepoji, zato so nihanja izrazitejša. Posoda mora imeti proste odtočne odprtine in ne sme več ur stati v vodi.
Preglejte tudi oporo, liste in tla
Naliv lahko poleg plodov razrahlja količke, povesi poganjke in liste pritisne ob mokra tla. Popravite vezi, vendar jih ne zategnite okoli odebeljenega stebla. Odstranite le močno poškodovane ali na tleh ležeče liste; obsežno obrezovanje po stresnem vremenu ni potrebno.
Mokro in toplo vreme lahko poveča tudi tveganje za nekatere bolezni, vendar razpoka na plodu sama po sebi ni dokaz okužbe. Če opazite hitro širjenje temnih, vodenih lis na listih, steblih ali plodovih, težavo ocenjujte ločeno in spremljajte, ali se simptomi širijo.
Najkoristnejši ukrep po nalivu je zato kratek, natančen pregled vsakega grozda. Ko pogled usmerimo pod pecelj in za čašne liste, lahko odkrijemo poškodbo, še preden postane očitna z druge strani vrta.
Preberite tudi:
- Paradižniki so veliki, vendar nočejo popolnoma dozoreti?
- Kdaj morate paradižniku odstranjevati zalistnike in kdaj ne?
