Na veji miruje velika zelena bogomolka. Na prvi pogled je videti kot koristna domača plenilka, ki bo z vrta odstranila muhe, kobilice in druge žuželke. Toda če je žival nenavadno velika in čokata, morda ne gre za evropsko bogomolko.
Po sredozemskem in celinskem delu Evrope se hitro širita dve azijski vrsti, Hierodula tenuidentata in Hierodula patellifera. Raziskovalci so ugotovili, da njun vpliv presega običajno lovljenje žuželk. Med dokumentiranim plenom so tudi čebele, druge bogomolke ter majhni vretenčarji, kot so kuščarji in drevesne žabe.
Ključni poudarki:
- Azijski bogomolki sta veliki, prilagodljivi plenilki, ki se že pojavljata v parkih, vrtovih in mestnem zelenju po Evropi.
- Poleg različnih žuželk lahko ujameta tudi majhne kuščarje in drevesne žabe, če se jim plen dovolj približa.
- Ob morebitnem opažanju žival fotografirajte, zabeležite lokacijo in je ne zamenjajte samodejno z domačo evropsko bogomolko.
Dve veliki plenilki, ki sta v Evropo prišli iz Azije
Obe vrsti pripadata rodu Hierodula, v katerem so nekatere največje in najmočnejše bogomolke. Hierodula tenuidentata, pogosto imenovana orjaška azijska bogomolka, lahko zraste do približno osem ali devet centimetrov. Hierodula patellifera je nekoliko manjša, vendar je še vedno opazno robustna.
Običajno sta zeleni, pojavijo pa se tudi rjavkasti osebki. Imata široko telo, močne lovilne sprednje noge in velika krila. Od evropske bogomolke ju brez podrobnega pregleda ni vedno mogoče zanesljivo ločiti.
Azijske vrste se pogosto zadržujejo nekoliko višje na grmih in drevesih. Dobro se znajdejo tudi v mestnih parkih, zasebnih vrtovih in ob okrasnih nasadih, kjer najdejo veliko plena ter toplejše zavetje.
Njuna prehrana se ne konča pri muhah in kobilicah
Bogomolke so plenilci iz zasede. Skrite med listjem čakajo, da se jim žival približa, nato pa jo z izredno hitrim gibom zgrabijo z bodičastimi sprednjimi nogami.
Glavnino njihove hrane še vedno predstavljajo žuželke. Med zabeleženim plenom azijskih vrst so muhe, metulji, vešče, kobilice, škržati, ose, sršeni in čebele. Raziskovalci so opazili tudi napade na druge bogomolke.
Bolj presenetljivi so dokumentirani primeri plenjenja majhnih vretenčarjev. Med žrtvami sta bila navadni pozidni kuščar in drevesna žaba. Bogomolka takšnega plena ne išče na način, kot ga iščejo večji plenilci. Napad se zgodi predvsem takrat, ko se majhen kuščar ali žaba znajde dovolj blizu njenim lovilnim nogam.
To ne pomeni, da so vretenčarji nenadoma postali glavni del njihove prehrane. Gre za občasne, vendar ekološko pomembne primere, ki kažejo, kako širok spekter plena lahko obvlada tako velika in prilagodljiva bogomolka.
Domače samce lahko privabijo v smrtonosno past
Raziskava je pokazala še en nenavaden način, kako lahko azijski vrsti vplivata na domačo evropsko bogomolko Mantis religiosa.
Samice bogomolk z vonjavami privabljajo samce. Samci evropske vrste se lahko odzovejo tudi na signale večjih azijskih samic in se jim približajo z namenom parjenja. Toda med vrstama do uspešnega parjenja ne pride. Večja samica lahko domačega samca namesto tega zgrabi in poje.
Raziskovalci ta pojav opisujejo kot reproduktivno motnjo oziroma »smrtonosno privlačnost«. Če se pogosto ponavlja, lahko zmanjša možnosti domačih samcev za parjenje s samicami njihove vrste.
Iz ene jajčne kapsule se lahko izleže okoli 200 mladičev
Velikost ni edina prednost azijskih bogomolk. Iz jajčne kapsule, imenovane ooteka, se lahko pri vrsti Hierodula tenuidentata v povprečju izleže okoli 200 mladih bogomolk. To je približno dvakrat več kot pri evropski bogomolki.
Mladi osebki azijskih vrst se med seboj tudi redkeje pojedo v prvih razvojnih stadijih. Več mladičev zato preživi dovolj dolgo, da se razpršijo po okolici.
Ooteka je videti kot nekaj centimetrov velika, rjavkasta in nekoliko penasta tvorba, pritrjena na vejico, deblo, ograjo ali drug trden predmet. Dobro jo je mogoče opaziti pozimi, ko z dreves in grmov odpade listje.
Vendar podobne jajčne kapsule izdelujejo tudi domače bogomolke. Ootek zato ne odstranjujte samo na podlagi fotografij s spleta. Pred posegom naj najdbo potrdi nekdo, ki vrste dobro pozna.
Pomagajo jima promet, trgovina in toplejša mesta
Azijski bogomolki se po Evropi ne širita samo z naravnim premikanjem. Njune jajčne kapsule lahko potujejo na okrasnih rastlinah, lesenem materialu, vozilih in drugem blagu.
Pomembno vlogo imajo tudi mesta. Fasade, zidovi, parki in vrtovi ustvarjajo toplejša območja, na katerih lahko žuželke ostanejo dejavne dlje v jesen. Bogomolke lahko kot lovišča uporabljajo celo hotele za žuželke, saj se okoli njih zbira veliko potencialnega plena.
Vrsta H. patellifera je vzpostavila populacije v severni Italiji in južni Franciji. H. tenuidentata se je razširila po jugovzhodni in srednji Evropi, zabeležena pa je bila tudi v sosednji Hrvaški in na Madžarskem.
Slovenija zaradi lege med Italijo, Balkanom in srednjo Evropo leži ob poteh, po katerih se širijo številne toploljubne vrste. Zato so kakovostne fotografije morebitnih opažanj koristne, tudi kadar se pozneje izkaže, da gre za domačo bogomolko.
Živali ne prijemajte in je ne prenašajte na drugo lokacijo. Bogomolke za človeka niso nevarne, vendar se lahko ob grobem rokovanju branijo z lovilnimi nogami ali ugrizom.
Fotografirajte zgornjo in spodnjo stran telesa, če to lahko storite brez dotikanja. Koristni so tudi posnetki notranjega dela sprednjih nog, prsnega dela in kril. Zabeležite datum, kraj ter rastlino ali površino, na kateri ste jo našli.
Fotografije lahko posredujete entomologu, naravoslovni ustanovi ali jih naložite na uveljavljen portal za naravoslovna opažanja. Zanesljiva določitev je pomembnejša od hitrega odstranjevanja, saj so tudi domače bogomolke velike, zelene in na prvi pogled zelo podobne.
