Imunski sistem je mogoče okrepiti z različnimi dodatki in naravnimi pripravki. Med najbolj znane naravne možnosti za krepitev imunskega sistema spadajo ameriški slamnik, vitamin D, cink in vitamin C. Manj znano pa je, da so lahko za imunski sistem izjemno koristni tudi pripravki iz t. i. medicinskih gob. Med najkoristnejše medicinske gobe spada goba, imenovana reishi oziroma svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum). O tem, kako koristna je lahko ta goba, priča dejstvo, da se na Kitajskem zanjo uporablja poimenovanje ling zhi, kar bi bilo mogoče prevesti kot »goba nesmrtnosti«. Goba je pri nas običajno na voljo v obliki prahu, ki ga lahko uporabite za pripravo zelo močne tinkture za okrepitev imunskega sistema. S postopkom dvojne ekstrakcije lahko iz gob izločite ogromno koristnih snovi, ki bodo koristile tako vašemu imunskemu sistemu kot zdravju nasploh (zmanjševanje tveganja za različne vrste rakavih obolenj, izboljšana prekrvavitev itn.).
1. korak: alkoholna ekstrakcija
Pri nas boste težko dobili sveže oziroma cele gobe reishi, toda tudi če bi imeli na voljo gobe v tej obliki, bi jih bilo smiselno najprej sesekljati na manjše koščke oziroma zmleti v prah. Ekstrakcija je namreč tako precej uspešnejša in hitrejša.
Potrebujete približno 450 gramov gob reishi v prahu (uporabite lahko tudi manjšo količino, vendar morate v tem primeru ustrezno zmanjšati tudi količino drugih sestavin) in približno 475 mililitrov 95-odstotnega alkohola. Namesto 95-odstotnega alkohola lahko uporabite tudi 40-odstotno vodko.
Gobe v prahu stresite v večji steklen kozarec in jih prelijte z alkoholom. Pomembno je, da je prah povsem prekrit. Na vrhu kozarca mora ostati najmanj dober centimeter prostora. Kozarec nato prekrijte z dvema plastema povoščenega papirja in ga tesno zaprite s pokrovčkom. Na koncu vsebino kozarca dobro pretresite in kozarec za približno 6 tednov postavite na temno mesto. Po 6 tednih mešanico precedite. Kozarec zaprite s pokrovom in shranite prah iz gob reishi za poznejšo uporabo.
2. korak: vodna ekstrakcija
Za drugi del postopka, tj. za vodno ekstrakcijo, potrebujete gobe v prahu, ki ste jih uporabljali že v prvem delu postopka, in približno 1800 mililitrov destilirane vode. Če ste za prvi del namesto 95-odstotnega alkohola uporabili vodko, zadostuje 900 mililitrov vode.
Vodo zavrite in jo segrevajte še približno 5 minut. Pomembno je, da izberete lonec iz nereaktivnih materialov. Dodajte gobe v prahu in zmanjšajte temperaturo. Pri nizki temperaturi segrevajte približno 2 uri (oziroma dokler v loncu ne ostane samo še približno četrtina vode). Vodo nato ohladite in jo precedite, nato pa zmešajte z alkoholom. Če ste uporabljali 95-odstotni alkohol, naj bo količina vode štirikrat večja od količine alkohola. V primeru uporabe 40-odstotne vodke pa naj količina uporabljene vode ustreza dvakratniku količine uporabljenega alkohola. Tinkturo shranjujte v steklenički iz temnega stekla s kapalko (na temnem, hladnem mestu).
Navodila za uporabo in dodatna pojasnila
Tinkturo iz gob reishi, pripravljeno v skladu z zgoraj opisanim postopkom, lahko uporabljate preventivno, torej za okrepitev imunskega sistema in s tem zmanjševanje tveganja za okužbe z različnimi patogenimi mikroorganizmi. V tem primeru priporočamo uživanje 15–20 kapljic dnevno. S tinkturo pa si lahko pomagate tudi ob prvih znakih bolezni. Takrat je količino dobro nekoliko povečati (polna kapalka trikrat dnevno). Tinkturo lahko zaužijete samostojno, če vam okus ni všeč, pa jo lahko dodate kavi, soku, smutiju ali napitku po izbiri.
Postopek dvojne ekstrakcije poskrbi za posebej kakovostno tinkturo. V medicinskih gobah lahko namreč najdemo tako snovi, pri katerih je učinkovitejša alkoholna ekstrakcija, kot snovi, pri katerih se priporoča vodna ekstrakcija. V prvo skupino denimo spadajo polisaharidi (najpomembnejši polisaharid za krepitev imunskega sistema je betaglukan), v drugo pa terpenoidi.
Spirulina vsebuje neverjetno veliko hranilnih snovi, vključno s klorofilom, beljakovinami, vitamini, pomembnimi minerali, minerali v sledeh, esencialnimi maščobnimi kislinami, nukleinskimi kislinami (RNA in DNA), polisaharidi in vrsto antioksidantov. Zaradi izjemne hranilne vrednosti so nekateri prepričani, da je kar nekaj časa mogoče preživeti samo s spirulino, zato smo se tokrat še posebej posvetili tej superalgi.
Spirulina (Spirulina pacifica, S. platensis, S. maxima, S. fusiformis) spada v starodavno skupino enoceličnih zelenomodrih spiralnih alg. Dandanes v različnih jezerih in rečnih morskih vodah po vsem svetu še vedno uspeva vsaj 35 različic. Je mikroskopsko majhna vodna alga, ki ji ustreza bazično okolje. Na Zemlji je že, odkar se je na tem planetu pojavilo življenje. Spirulina oblikuje spiralna vlakna, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom. Ime je dobila prav po svoji spiralni obliki. Zelena barva je posledica prisotnosti klorofila, modre odtenke pa algi daje pigment, imenovan fikocianin.
Spirulina ohranja hranilno vrednost
Predstavlja eno najpomembnejših oblik življenja, a ima kljub temu (ali pa prav zato) dolgo zgodovino in pomembno vlogo pri vzdrževanju in razvoju prehranjevalne verige. Znano je, da prastare alge in plankton v sladkih in slanih vodah predstavljajo vir osnovnih hranilnih sredstev za vsa živa bitja. Zasedajo mesto prav pri temeljih prehranjevalne verige. S pomočjo fotosinteze alge in plankton sončno svetlobo pretvarjajo v beljakovine, maščobne kisline, ogljikove hidrate in skoraj vsa druga hranilna sredstva, ki jih živa bitja potrebujejo.
Spirulina lahko preživi tudi v zelo težkih pogojih. Nekatere vrste te alge lahko v stanju mirovanja preživijo tudi v primerih, ko voda zaradi suše povsem izhlapi. Prenesejo lahko temperaturo tudi do 70 °C. Ker je odporna na visoke temperature, hranilno vrednost ohranja tudi, kadar je izpostavljena vročini na primer med potovanjem ali pripravo jedi.
Celice spiruline v naravi rastejo v topli in bazični jezerski ali morski vodi, v kakršni škodljivi organizmi ne uspevajo, zato je zelo čista in v njej ne najdemo prisotnosti drugih mikroorganizmov.
Znano je, da so jo v zgodovini množično uporabljali pripadniki dveh civilizacij na območju današnjega Ciudad de Mexico v Srednji Ameriki in na območju Čadskega jezera v Afriki. Več o ameriški in afriški spirulini si lahko preberete v okvirčku.
V sodobnem času so jo začeli v tržne namene množičneje izkoriščati v 70-ih letih 20. stoletja, ko so letno »poželi« skoraj 100 ton te alge. Do leta 2020 naj bi svetovna letna proizvodnja spiruline dosegla 220 tisoč ton.
Ameriška spirulina
Več tisoč let je predstavljala osnovni vir beljakovin za prebivalce na območju današnjega Ciudad de Mexico. Uspeva namreč v jezerih, ki so nekoč obdajala to mesto, danes pa so posejana med gosto naseljene predele največjega mesta na svetu. V jezeru Texcoco še dandanes uspeva ena izmed najboljših vrst spiruline na svetu. Pripadniki zadnjih velikih dinastij Aztekov so jo pred prihodom Špancev častili kot superživilo in jo mešali s čokolado. Hkrati so ju uživali vse od ustanovitve mesta Ciudad de Mexico naprej. Azteki so jo imenovali tecuitlatl.
Vrsto spiruline, ki jo gojijo na skrajnem jugu havajskega Velikega otoka, so izolirali iz sladkih voda na Havajih. Njeno latinsko ime je Spirulina pacifica, goji pa jo havajsko kmetijsko podjetje Cyanotech. Čeprav sama nisem nikjer zasledila, da so tudi starodavni prebivalci Havajev uživali spirulino, vam lahko zatrdim, da se ta alga odlično prilega polinezijskim živilom, kot so kokosovi orehi, noni in kurkuma.
Afriška spirulina
Afriška ljudstva na območju blizu Čadskega jezera jo uživajo že, odkar so se njihovi davni predniki naselili na to območje. Vrsto spiruline, ki uspeva na omenjenem območju, domačini imenujejo dihe. Alge poberejo z vodne gladine, jih posušijo na skalah ali posebnih stojalih in prodajajo na bližnjih tržnicah.
Pozitivni učinki spiruline
je superalga, ki je sestavljena iz 65‒71 % beljakovin (najvišja koncentracija beljakovin med vsemi živili),
je popoln vir beljakovin – vsebuje vseh 8 esencialnih aminokislin in skupaj kar 18 aminokislin,
je bogata z vitamini A (beta karoten), B1, B2, B6, E in K,
je bogat naravni vir klorofila, soli, fitohranil in encimov,
je približno 5 tisoč let zadovoljevala osnovne potrebe po beljakovinah za milijone ljudi na območju današnjega mehiškega glavnega mesta,
je najboljši vir gama-linolenske kisline (GLA), esencialne maščobne kisline s protivnetnim delovanjem, ki je nujna za zdrav živčni sistem,
vsebuje fikocianin – močan pigment, ki ji daje edinstveno modrikasto barvo in pozitivno vpliva na zdravje.
Spirulina je najboljši vir beljakovin
Spirulina vsebuje največjo koncentracijo beljakovin (glede na težo) med vsemi poznanimi živili. Beljakovine niso koristne le za pridobivanje mišične mase in moči, temveč tudi za večjo vzdržljivost, uravnavanje ravni sladkorja v krvi, kemijsko ravnovesje v možganih, zdravje živčnega sistema, hitrejše okrevanje, močnejše kosti in še mnogo več.
Pomisleki, ki se porajajo glede beljakovin živalskega izvora, so povezani z zakoli, nehumanimi klavnicami, okolju škodljivim industrijskim kmetijstvom, kemikalijami, pesticidi, hormoni, antibiotiki, izkoriščanjem živali in genetskimi spremembami, vladnimi subvencijami in drugimi kočljivimi temami. Hrano živalskega izvora pa je treba pred uporabo skuhati, da se znebimo škodljivih organizmov E. coli in Salmonella, s katerimi so ti izdelki pogosto okuženi.
Dr. Gabriel Cousens je v svoji knjigi z naslovom Živa kuhinja zelene mavrične hrane povzel raziskavo o beljakovinah, ki so jo izvedli na inštitutu Maxa Plancka. Omenjena raziskava je pokazala, da se 50 odstotkov beljakovin v hrani med kuhanjem uniči. Glede na ta podatek je treba vse dejanske beljakovinske vrednosti mesa (razen sušija) razpoloviti.
Spirulina je za razliko od hrane živalskega izvora čist in nepredelan popoln vir beljakovin. Vedno se namreč uživa surova. Sončno svetlobo pretvarja v beljakovine učinkoviteje kot katero koli drugo živo bitje. Uživanje spiruline namesto beljakovin živalskega izvora je eden izmed najučinkovitejših načinov porabe naravnih virov in varovanja okolja. Beljakovine se v njej absorbirajo hitreje kot živalske, saj jo lahko preprosto zmešamo z vodo ali drugimi napitki, ne da bi pri tem zakrknile.
Gram spiruline se vpije štirikrat bolje kot gram beljakovin iz govejega mesa. V spirulini, ki raste na območju pol hektara, je dvestokrat več beljakovin kot v mesu ene krave. Prav tako ne poškoduje obdelovalnih kmetijskih površin. Nasprotno – uporabljajo jo celo kot gnojilo. Za pridelavo kilograma govejih beljakovin pa se »porabi« kar 145 kilogramov zemlje.
Celo za boj proti stresu
Tudi z vidika porabe vode je spirulina zelo »varčna«, saj porabi le 2 odstotka vode, ki je potrebna za proizvodnjo enake količine govejih beljakovin. Za 10 gramov je potrebnih približno 23 litrov vode, za 10 gramov kravjega mleka pa je potrebnih 246 litrov vode. Za proizvodnjo enega kokošjega jajca je potrebnih 36 litrov vode in za 10 gramov govejega mesa neverjetnih 5000 litrov vode.
Viri, ki ponujajo popoln nabor beljakovin, kot je na primer spirulina, so pomembni za uravnavanje kemijskih procesov v možganih. Pomanjkanje posameznih gradnikov beljakovin (aminokislin) lahko sproži pravi plaz težav. Pomanjkanje aminokisline, imenovane triptofan, na primer povzroči upad ravni serotonina, ki ga telo proizvaja iz triptofana. Serotonin je pomemben sestavni del »obrambnega zidu« proti stresu in je ključnega pomena za obvladovanje težavnih situacij. Pomanjkanje serotonina je povezano z depresijo, kroničnimi želodčnimi težavami in nevrološkimi motnjami. To je samo en primer, ki nazorno ilustrira, kako pomembna je vsaka posamezna aminokislina.
Izpostavljenost umetnim kemikalijam, pesticidom in radioaktivnim snovem je čedalje višja, zato se vse več ljudi odloča za prehrano oziroma izdelke z najnižjih ravni prehranske verige (namesto živalskih izdelkov, kot sta meso in mleko, ki se v prehranski verigi uvrščata visoko). Za živila na višjih ravneh prehranske verige je značilno kopičenje strupenih snovi, zato je priporočljivo uživanje rastlinske hrane, zlasti alg.
Posledice uživanja neekološko pridelanih živil živalskega izvora – visoka raven holesterola, nasičene maščobe, prekomerna telesna teža in posledice umetnih pesticidov, hormonov, cepiv itd. – so milijone ljudi prisilile v iskanje bolj humanih in trajnostnih prehranjevalnih pristopov ter življenjskega sloga, ki temelji na popolnoma vegetarijanski, veganski ali presni hrani. Seveda mora tudi vegetarijanska prehrana vsebovati dovolj beljakovin in spirulina je za to gotovo idealna.
Za dobro kri in obrambo DNK
Na podlagi lastnih izkušenj sem se prepričala o resničnosti raziskav in zgodb, ki spirulino opisujejo kot sredstvo za odpravljanje slabokrvnosti, dvig ravni hemoglobina in kakovosti krvi ter za pospeševanje proizvodnje rdečih krvničk. Zakaj?
Vsebuje toliko železa kot rdeče meso.
Vsebuje visoko koncentracijo klorofila, ki je znan kot »gradbeni element« krvi.
Bogata je z odličnim modro obarvanim polipeptidom, imenovanim fikocianin, ki spodbuja proizvodnjo matičnih celic v kostnem mozgu. Matične celice so zametki celic, ki se lahko razvijejo bodisi v rdeče bodisi v bele krvne celice. Nekateri kitajski znanstveniki fikocianinu pripisujejo sposobnost pospeševanja proizvodnje krvi – procesa, imenovanega hematopoeza.
Antioksidanti v spirulini so morali algo in njen DNK kmalu po nastanku Zemlje varovati pred ultravijoličnim sevanjem. Atmosfera je bila takrat bistveno tanjša kot dandanes in rastline so bile v obdobju kambrija večinoma modre in ne zelene barve, saj je bil spekter sončne svetlobe, ki je dosegla zemeljsko površje, okrnjen. Z uživanjem spiruline telesu omogočimo dostop do zelenih in modrih pigmentov, ki jih alga vsebuje, s čimer se zaščitimo pred ultravijoličnim sevanjem na celični ravni.
Daljša izpostavljenost stranskim produktom presnove, strupom in sevanju, ki povzročajo nastanek prostih radikalov, lahko privede do poškodb DNK. Poškodbe dednega materiala pa so odlično izhodišče za razvoj bolezni in pospešene procese staranje. Čeprav je človeško telo opremljeno z mehanizmi za samoobnovo, lahko količina prostih radikalov doseže kritično točko, ko telo nastale škode ne more več popraviti. Posledica je prezgodnje propadanje zdravih celic, kar pospešuje nastanek različnih degenerativnih obolenj in razvoj mutiranih celic, ki se lahko spremenijo v rakave tvorbe. Da bi preprečili neželene posledice delovanja prostih radikalov, moramo telesu zagotoviti dovolj antioksidantov. O vsebnosti antioksidantov v spirulini preberite v okvirčku.
Antioksidanti z lokalno usmerjenim delovanjem varujejo kožo pred prekomernim sončnim sevanjem. Ljudje z občutljivo kožo lahko doma sami pripravijo odlično zaščitno kremo za sončenje. V mešanico s 50 odstotkov presnega organskega kokosovega olja in 50 odstotkov presnega organskega kakavovega masla preprosto primešajte spirulino (po želji in potrebi). Več spiruline pomeni boljšo zaščito, vendar pa hkrati pomeni tudi intenzivnejšo modrozeleno barvo, ki na telesu morda res ni videti najbolj zapeljivo.
Spirulina vsebuje naslednje antioksidante:
Beta karoten (in druge karotenoide). Karotenoidi so naravni oksidanti, ki so topni v maščobah in pomembno prispevajo k daljšemu življenju ter močnemu imunskemu sistemu.
Klorofil – gradbeni element krvi in prvovrstno »čistilno sredstvo«.
Zeaksantin – najpomembnejši antioksidant za izboljšanje vida.
Superoksid-dismutaza (SOD), ki na splošno velja za enega izmed najpomembnejših encimov in antioksidantov za krepitev zdravja.
Fikocianin – neverjeten pigment modre barve, ki spodbuja proizvodnjo matičnih celic. (Barvni pigmenti v rastlinah so pravzaprav antioksidanti.)
Imunski sistem
Spirulina je sredstvo z močnim učinkom na imunski sistem. Znanstvene raziskave, v okviru katerih so ljudje, miši, podgane, hrčki, piščanci, purani, mačke in ribe uživali spirulino, so pokazale izboljšano delovanje imunskega sistema kmalu po uvedbi spiruline v prehransko shemo. Pospešuje proizvodnjo elementov, ki sestavljajo imunski sistem. Spodbuja namreč proizvodnjo protiteles in citokinov, vključno z interferoni in interlevkini, ki prispevajo k boljši obrambni sposobnosti organizma pred invazivnimi mikrobi ter virusi.
Pospešuje proizvodnjo sestavin imunskega sistema na celični ravni. Pomaga pri intenzivnejši proizvodnji matičnih celic v kostnem mozgu, T-celic, makrofagov, B-celic in naravnih celic ubijalk NK (ki napadajo rakave celice). Skoraj vsi znanstveniki, ki so raziskovali učinke spiruline, so opazili povečanje števila makrofagov in njihove sposobnosti učinkovitega uničevanja mikrobov, in sicer ne glede na prisotnost toksinov ter vnetnih dejavnikov.
Ko začnejo nove celice imunskega sistema krožiti po krvi, se poveča njihova koncentracija v mandljih, slepiču, kostnem mozgu, jetrih, bezgavkah, vranici in priželjcu ter tako poskrbijo za splošno zdravje in odpornost.
Osnovna aktivna fitohranila v spirulini, ki so odgovorna za krepitev imunskega sistema:
Raziskave so pokazale, da več beta karotena v prehrani pomeni daljše življenje. Beta karoten iz rastlin in alg zavira razvoj nekaterih oblik raka pri ljudeh in živalih.
Lipopolisaharidi (LPS): dolge, kompleksne molekule sladkorja, ki so s kovalentno vezjo povezane z maščobnimi molekulami.
Antioksidant modre barve, znan pod imenom fikocianin, ki je odgovoren za proizvodnjo matičnih celic.
V dvojno slepi raziskavi, ki so jo izvedli v Indiji in o njej poročali v publikaciji Nutrition and Cancer, so strokovnjaki ugotovili, da enoletno uživanje enega grama spiruline dnevno vpliva na 45-odstoten upad predrakavih stanj pri osebah, ki žvečijo tobak. V kontrolni skupini, ki je prejemala placebo, so izboljšanje opazili le v 7 odstotkih primerov.
Maščobne kisline
Spirulina je edino živilo zelene barve, ki vsebuje veliko količino esencialne maščobne kisline GLA. Edino superživilo, ki prav tako vsebuje precej visoko koncentracijo GLA, je konopljino seme.
Zanimiva je tudi navedba Paula Pitchforda v knjigi Zdravljenje s polnovredno hrano: »Najbogatejši polnovredni viri gama-linolenske kisline (GLA) so materino mleko, spirulina, mikroalge in semena borage, črnega ribeza in svetlina. GLA je pomembna za rast in razvoj, zato jo v velikih količinah najdemo v materinem mleku, drugi najbogatejši polnovredni vir te kisline pa je spirulina, ki jo pogosto priporočajo ljudem, ki jih matere niso dojile, saj je mogoče, da zaradi pomanjkanja ustreznih hranilnih snovi v obdobju po rojstvu hormonski in duševni razvoj ni bil popoln.
Dnevni odmerek je od 150 do 350 mg GLA, standardni 10-gramski odmerek spiruline pa vsebuje 131 mg.« GLA s svojimi lastnostmi esencialne maščobne kisline krepi kožo in lase, vendar ohranja njihovo mehkobo.
Ugotovljeno je bilo, da zavira tvorbo prostaglandinov in metabolitovarahidonata z vnetnim delovanjem. Spirulina je odlično sredstvo za odpravljanje vnetnih simptomov artritisa.
GLA je verjetno dejavnik, ki pomembno prispeva k sposobnosti spiruline za lajšanje alergij.
Raziskave so pokazale, da 270 otrok z območja blizu Černobila, kjer je stopnja radioaktivnega sevanja zelo visoka, trpi za kroničnimi boleznimi in povišanimi vrednostmi imunoglobulina E (IgE), ki kažejo na visoko občutljivost za alergije. 35 otrokom, ki so obiskovali vrtec, so predpisali 45-dnevno terapijo z 20 tabletami spiruline na dan (približno 5 gramov). Po opravljeni terapiji so zabeležili upad vrednosti IgE v krvi, kar je posledično vplivalo na nižjo občutljivost otrok za alergije.
Raziskave na podganah so pokazale, da spirulina zavira izločanje histamina in posledično alergične reakcije, kar potrjuje predvidevanje, da je GLA morda osnovni dejavnik, ki vpliva na protialergične lastnosti spiruline.
Klinična raziskava dr. Gabriela Cousensa ni potrdila domneve, da vitamin B12 v spirulini povečuje raven vitamina B12 v krvi. Po trenutno dostopnih podatkih torej spirulina sicer vsebuje vitamin B12, vendar ne vpliva na njegove ravni v krvi in ga torej ne nadomešča, čeprav morda zavira simptome, povezane s pomanjkanjem vitamina B12 oziroma slabokrvnostjo.
Kako izbrati?
Spirulina je navadno na voljo kot zelenomoder prah iz sušenih alg z močnim pigmentom. Okus spominja na klorofil in ribe, v ustih pa spirulina pusti rahel okus po žveplu. Ko kupujete sušeno spirulino, bodite pozorni na naslednje lastnosti:
Spirulina z ekološkim certifikatom je navadno, vendar ne vselej, kakovostnejša od drugih vrst. Če odkrijete izdelek z neekološko pridelano spirulino, ki vam je všeč in ste z njim zadovoljni, ga lahko še naprej uporabljate.
Kupujte le takšno s »svežim« vonjem. Pokvarjena spirulina ima vonj po kislem in žarkem.
Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo snovi proti drobljenju, ki jih nekateri proizvajalci uporabljajo za večjo trdnost tablet. Spirulina se dobro sprijema in jo je mogoče v tablete stisniti brez tovrstnih snovi.
Seznam izdelkov s spirulino, ki jih lahko kupite preko spleta ali v trgovinah z zdravo prehrano:
spirulina v prahu (sušena),
spirulina v prahu (z lecitinom),
izdelki z beljakovinami spiruline v prahu,
izvlečki modrega pigmenta iz spiruline,
ploščice presne čokolade in energijske ploščice iz spiruline.
Spirulina ima po naravi »hladilne« in »vlažilne« učinke. To pomeni, da je priporočljiva za osebe, ki jim je zaradi presnovnih procesov in njihovih posledic pogosto vroče in so dehidrirani. Njene lastnosti so primerne za prebivalce področij z vročim in suhim podnebjem. Verjetno so tudi zato avtohtoni ameriški prebivalci, ki so živeli na današnjem ozemlju Ciudad de Mexica, spirulino uporabljali kot osnoven vir beljakovin.
Lahko jo dodajate smutijem in svežim sokovom iz superhrane, presni čokoladi (kakavu), doma pripravljenim solatnim prelivom ali pa jo kar posujete po že pripravljeni solati. Po nekajtedenskem »spoznavanju« s spirulino boste ugotovili, kako izjemna je ta alga v primerjavi z beljakovinami živalskega izvora in/ali običajnimi vrstami sadja ter zelenjave.
Priporočeni odmerki Spiruline
Začetni odmerek in odmerek za otroke od 2 do 9 let: 3‒5 gramov dnevno.
Normalen odmerek in odmerek za otroke od 10 do18 let): 6‒10 gramov dnevno.
Zdravilni odmerek: 11‒12 gramov dnevno.
Odmerek za vrhunske športnike: 30 in več gramov dnevno.
Je mogoče zaužiti prevelik odmerek? Kot pri vseh drugih vrstah hrane, je to možno tudi pri spirulini. Če ste je vzeli preveč, jo bo telo preprosto izločilo. Spirulina vsebuje tako malo kalorij (približno 4 kalorije na gram), da ne povzroča debelosti.
Rižota s čemažem je okusna jed, ki je najbolj okusna spomladi, s sveže nabranim čemažem, seveda pa jo lahko pripravimo tudi iz vloženega čemaža in v okusih pomladi uživamo tudi v hladnejših mesecih.
SESTAVINE (4 porcije)
1,5 litra zelenjavne jušne osnove
2 šalotki
2 žlici olivnega olja
2 žlici masla
300 g riža(najboljši je riž za rižote – arborio)
200 ml suhega belega vina
100 g parmezana
4 žlice sesekljanega čemaža
sol
mleti črni poper
2 žlici praženih pinjol
PRIPRAVA
Jušno osnovo zavremo in odstavimo. Šalotko olupimo in sesekljamo. V ponev damo žlico olivnega olja in polovico masla in 5 minut pražimo šalotko na zmernem ognju. Dodamo riž in še pol minute mešamo.
Prilijemo belo vino, premešamo in počakamo, da tekočina izpari. Dodamo malo tople jušne osnove, premešamo in pustimo, da riž vpije tekočino. Ponavljamo, dokler riž ni kuhan.
Izklopimo kuhalno ploščo. Kuhanemu rižu dodamo nariban parmezan, sesekljan čemaž, olje in maslo. Začinimo s soljo in poprom. Ponev pokrijemo s pokrovko in nekaj minut pustimo, da se okusi prepojijo. Postrežemo z ostružki parmezana in praženimi pinjolami.
Beluši z bearneško omako so lahko zdrava samostojna jed, ali pa poleg pripravite še nekaj kuhanega krompirja, ki se odlično poda k belušem z omako.
SESTAVINE (4 porcije)
250 g belih belušev
250 g zelenih belušev
sol
1 limona
4 žlice masla
Bearneška omaka:
2 žlici belega vinskega kisa
mleti črni poper
2 vejici pehtrana
2 rumenjaka
sol
100 g beluševe juhe
limonin sok iz 1/2 limone
100 g masla
1/4 šopka drobnjaka
tabasco omaka po okusu
PRIPRAVA
Bele beluše olupimo in odrežemo olesenele dele. Beluše zvežemo z vrvico in jih damo v vrelo slano vodo s sokom ene limone in žlico masla. Kuhamo 4 minute, nato pa jih ohladimo v mrzli vodi. Prihranimo vodo, v kateri so se kuhali.
Pokuhamo bel vinski kis, poper in sesekljan pehtran. Dodamo beluševo juho. V vodni kopeli v tekočino vtepemo rumenjake s ščepcem soli, dodamo sok limone, in stepamo, da se speni. Odstavimo in v maso vtepemo stopljeno mlačno maslo, da nastane gosta omaka. Dodamo sesekljan drobnjak. Začinimo s soljo in po okusu s pekočo omako Tabasco.
Ostalo maslo stopimo v ponvi, stresemo vanjo beluše in počakamo, da se segrejejo. Začinimo po okusu. Razdelimo jih na krožnike in prelijemo z omako. Postrežemo s kuhanim krompirjem.
Za vse ljubitelje hrena je tukaj jogurtova omaka s hrenom, ki je lahko priloga okusnemu popečenemu krompirčku ali kateri drugi jedi, kjer se prileže hladna omaka.
SESTAVINE (4 porcije)
400 g jogurta
2 žlici naribanega hrena
ščep soli
ščepec grobo mletega rdečega popra
1 majhen šopek drobnjaka
1 kumara
1 žlica olivnega olja
PRIPRAVA
Jogurt in hren damo v skledo, dodamo sol in poper ter zmešamo. Drobnjak operemo, osušimo, sesekljamo in stresemo v skledo. Premešamo in damo v hladilnik.
Kumaro operemo in jo po dolgem narežemo na tanke rezine. Jogurt okrasimo z rezinami in postrežemo. Po okusu dodamo žlico olivnega olja.
Pomladna rižota s šparglji je zagotovo ena izmed tistih jedi, ki je se na naših krožnikih znajde predvsem v pomladnih mesecih, ko je sezona špargljev na vrhuncu. Tako jih lahko naberemo tudi sami na gozdnih obronkih in je zato rižota z divjimi šparglji še bolj okusna in zdrava.
Šparglji niso le okusni, temveč tudi bogati z vitamini A, C, E in K ter folno kislino. Poleg tega vsebujejo antioksidante, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa. V kombinaciji z rižoto ustvarijo jed, ki je hkrati zdrava in izjemno okusna.
SESTAVINE (4 porcije)
400 g zelenih belušev (šparglji)
olivno olje
sol
mleti črni poper
1 šalotka
400 g okroglozrnatega riža (arborio)
150 ml belega vina
ščepec mletega žafrana
1 liter zelenjavne jušne osnove
2 prgišči špinače
100 g mascarpona
80 g parmezana + ostružki za okrasitev
PRIPRAVA
Beluše olupimo in razrežemo na koščke. V ponvi segrejemo olje in jih na hitro prepražimo. Solimo in popramo. Odstavimo z ognja.
Šalotko olupimo, na drobno sesekljamo in v drugi ponvi na olju prepražimo do zlatorjave barve. Dodamo riž in med mešanjem pražimo, da postekleni. Prilijemo vino, dodamo žafran in mešamo, dokler vino ne izpari. Dodamo malce vroče juhe in mešamo, dokler riž ne vpije juhe. Postopek ponavljamo, dokler riž ni mehak – približno 15-20 minut. Tik pred koncem kuhanja dodamo prepražene beluše in špinačo.
Rižoto odstavimo z ognja in dodamo mascarpone in nariban parmezan. Začinimo s soljo in poprom. Rižota mora biti kremasta. Postrežemo jo z ostružki parmezana.
Nasveti za popolno rižoto
Uporaba pravega riža: Arborio riž je idealen za rižote zaradi svoje sposobnosti sproščanja škroba, kar daje jedi kremasto teksturo.
Vroča jušna osnova: Vedno uporabljajte vročo jušno osnovo, da ne prekinete kuhanja riža in ohranite enakomerno temperaturo.
Dodajanje tekočine: Dodajajte jušno osnovo postopoma in mešajte, da riž sprosti škrob in rižota postane kremasta.
Svežina špargljev: Če uporabljate divje šparglje, jih blanširajte ločeno in dodajte rižoti tik pred koncem kuhanja, da ohranijo svojo teksturo in okus.
Pomladna rižota s šparglji je odlična izbira za vse, ki želijo uživati v sezonskih okusih in hkrati pripraviti hranljiv obrok. S svojo kremasto teksturo in bogatim okusom bo navdušila tako družinske člane kot tudi goste.
Malce pikanten tradicionalen hrenov namaz bo poskrbel za pomladno razstrupljanje in razveselil vse, ki imate radi jedi, ki vključujejo hren.
SESTAVINE (4 porcije)
4 žlice naribanega hrena
300 g kremnega sirčka (gervais)
3 žlice majoneze
2 trdo kuhani jajci
1/2 jabolka
1 žlica gorčica
smetana po potrebi
ščep soli
mleti beli poper
peteršilj za okras
1 polnozrnata štručka
PRIPRAVA
Hren olupimo in naribamo. V skledi ga zmešamo s sirom, majonezo, naribanim jabolkom, gorčico in sesekljanim jajcem. Če je potrebno, razredčimo s smetano. Solimo in popramo.
Dobro premešamo in za 10 minut postavimo v hladilnik.
Štručko narežemo na rezine, namažemo z namazom in okrasimo s koščki jabolka in listi peteršilja.
Vetrovi so nekaj povsem običajnega, zato ni razloga za sram. Toda če imate pogosto težave z napihnjenostjo in čezmernimi vetrovi, je vsekakor smiselno, da ukrepate. Ni namreč potrebe po tem, da trpite, saj najverjetneje obstaja precej preprosta rešitev. Na voljo imate namreč ogromno naravnih pripravkov, ki so zelo uspešni pri lajšanju težav z napihnjenostjo in vetrovi. Pomagajo pa lahko tudi precej preproste spremembe navad …
1. Ingver
Ingver velja za skorajda univerzalno naravno pomoč pri težavah, ki so na različne načine povezane s prebavnim sistemom. Pomaga pri slabosti, razdraženem želodcu, zaprtju in celo pri trebušni gripi. Koristen pa je tudi za lajšanje težav z napihnjenostjo in pogostimi vetrovi. Gre namreč za karminativ, torej snov, ki pomaga pri čezmerni flatulenci (flatulenca je strokovni izraz za kopičenje plinov v želodcu in v črevesju). Če se spopadate z napihnjenostjo in stalnimi vetrovi, je torej vsekakor priporočljivo redno pitje ingverjevega čaja. Ingver je znan tudi po protivnetnih učinkih, zato je ta navada koristna tudi za vaše zdravje nasploh. Številne bolezni so namreč tesno povezane s kroničnimi vnetji.
2. Kumina
Za odpravo napihnjenosti in čezmernih vetrov so lahko zelo koristna semena kumine, ki se za lajšanje tovrstnih težav uporabljajo že stoletja. Semena kumine spodbudijo izločanje presežka zraka, ujetega v prebavnem traktu. Pripravite si lahko skodelico čaja iz kumine. Še preprostejša možnost pa je žvečenje celih semen.
3. Gibanje
Težave z napihnjenostjo in vetrovi so pogosto tesno povezane s pomanjkanjem gibanja. Ljudje, ki so nadpovprečno aktivni, imajo tako običajno precej manj tovrstnih težav. Gibanje stimulira tudi prebavni trakt. Tako se izloči presežek vetrov, posledično pa boste imeli med mirovanjem manj težav z napihnjenostjo in vetrovi.
4. Temeljito žvečenje hrane
Hrana, ki je dobro prežvečena, je precej manj obremenjujoča za naša prebavila. Če vsak grižljaj temeljito prežvečite, bodo imela prebavila manj dela z razgrajevanjem; posledično se bo hrana skozi prebavni trak pomikala hitreje, težave z napihnjenostjo in vetrovi pa bodo manj izrazite. Čezmerni vetrovi so namreč pogosto povezani s tem, da se hrana predolgo zadržuje v črevesju.
5. Topla voda z dodatkom limoninega soka
Začnite dan s kozarcem tople vode, ki ste ji dodali malce limoninega soka. Tako topla voda kot limonin sok spodbudita prebavni sistem, limone pa obenem spodbujajo tudi tvorbo klorovodikove kisline, ene od najpomembnejših sestavin želodčne kisline, ki je nujna za učinkovito prebavljanje hrane.
6. Janež
Janež je znan po protispazmodičnih učinkih, kar pomeni, da preprečuje krče. Na naša prebavila vpliva zelo pomirjajoče (ni naključje, da se pogosto pojavlja v čajnih mešanicah, namenjenih dojenčkom, ki jih mučijo kolike). Tudi janež spada med karminative. Tako bo spodbudil izločanje presežka plinov, zato boste imeli v prihodnje manj težav z napihnjenostjo in vetrovi.
7. Metin čaj
Preprosta, toda zelo učinkovita naravna pomoč pri napihnjenosti in čezmernih vetrovih je lahko tudi metin čaj. Mentol, ena od najpomembnejših sestavin v metinih lističih, preprečuje krče in blaži bolečine, povezane z napihnjenostjo in vetrovi. Metin čaj pa je obenem znan po pomirjajočem vplivu na živčni sistem, kar lahko posredno pomaga tudi pri lajšanju prebavnih težav. Znano je namreč, da so prebavne težave pogosto tesno povezane s stresom.
8. Aktivirano oglje
Aktivirano oglje se pogosto uporablja kot naravna pomoč pri zastrupitvi s hrano, vendar to nikakor ni edina težava, pri kateri si lahko pomagate z omenjeno sestavino. S pomočjo aktiviranega oglja lahko med drugim zelo uspešno ublažite težave z napihnjenostjo in pogostimi vetrovi. Ni sicer povsem jasno, zakaj natančno je aktivirano oglje koristno tudi v tovrstnih primerih, vendar se domneva, da so pozitivni učinki povezani s poroznostjo snovi.
Glavobol nas lahko povsem ohromi. Že relativno blaga bolečina onemogoči izvajanje najrazličnejših nalog, ki so praktično neizogiben del vsakdana. Večina ljudi zato takrat, ko jih preseneti glavobol, precej hitro poseže po aspirinu ali podobnih protibolečinskih sredstvih, ki sicer poskrbijo za to, da postane bolečina bistveno znosnejša – ali da celo izgine – toda če protibolečinska sredstva uporabljate prepogosto, boste za enak učinek postopoma potrebovali vedno večje odmerke. Poleg tega pa se lahko pojavijo neprijetni stranski učinki. Če bolečina ni prehuda, je zato vsekakor smiselno, da daste najprej priložnost naravnim pripravkom in metodam.
1. Beli vratič
Beli vratič (Tanacetum parthenium) velja za eno od najučinkovitejših rastlin za naravno lajšanje glavobolov. Še posebej koristen je kot pomoč pri migrenah, ki so običajno posledica začasne razširitve žil v možganih (bolečina se pojavi zaradi pritiska žil na živce). Beli vratič lahko pripomore k zožitvi žil, posledično pa k ublažitvi bolečine. Poleg tega lahko v belem vratiču najdemo snov, imenovano partenolid. Učinek te snovi je zelo podoben učinku aspirina, le da praviloma ni nevarnosti za nezaželene stranske učinke.
2. Parne inhalacije z jabolčnim kisom
Vzroki za učinkovitost te metode niso povsem jasni, toda na podlagi anekdotičnih dokazov je mogoče skleniti, da gre za metodo, ki ji je vsekakor vredno dati priložnost, saj so številni ljudje občutili njene pozitivne učinke. V posodo nalijte jabolčni kis, nato pa prilijte vrelo vodo. Nagnite se nad paro in glavo prekrijte z brisačo. Počasi vdihujte in izdihujte.
3. Kapsaicin
Kapsaicin, najpomembnejša snov v kajenskem popru, je izjemno učinkovit pri blaženju bolečin in vnetij. Blokira namreč delovanje ene od najpomembnejših snovi, ki so neposredno povezane z občutenjem bolečine. Potrebujete približno 120 mililitrov tople vode, ki ji dodajte ½ žličke kajenskega popra. Dobro premešajte in v mešanico potopite konico vatirane palčke. S palčko nato nežno podrgnite ob robu nosnic. Pekoč občutek je znak, da je začel kapsaicin delovati.
4. Izogibajte se mononatrijevemu glutaminatu
Raziskovalci so odkrili korelacijo med glavoboli in uživanjem jedi, ki vsebujejo mononatrijev glutaminat. Gre za snov, ki se uporablja kot ojačevalec okusa. Če se pogosto spopadate z glavoboli, se je torej smiselno izogibati mononatrijevemu glutaminatu, ki je tudi sicer vse prej kot koristen za zdravje.
5. Mazilo z eteričnim oljem mete
Potrebujete osnovno rastlinsko olje ali maslo, na primer kokosovo, ki mu dodajte nekaj kapljic eteričnega olja mete. Dobljeno mazilo uporabite za masažo območja senc. Mazilo poskrbi za prijeten hladilni učinek in za ublažitev bolečine.
6. Ne pretiravajte s čokolado
Podoben učinek kot mononatrijev glutaminat ima lahko tudi čokolada. Nemalo ljudi je namreč opazilo, da jih glavoboli pogosto presenetijo kmalu po uživanju čokolade. Čeprav lahko v temni čokoladi najdemo snovi, ki so koristne za zdravje, na žalost ni najbolj priporočljiva za osebe, ki so nagnjene k pogostim glavobolom.
7. Vizualizacija
Zaprite oči in si predstavljajte pomirjajočo pokrajino, na primer neobljudeno območje v bližini gorskega jezera. Občutite prijeten hlad na koži in si zamišljajte, da vdihujete čist gorski zrak. Ne podcenjujte vpliva, ki ga imajo lahko vaše misli; tovrstne vizualizacije so zelo učinkovita pomoč pri spopadanju z najrazličnejšimi težavami, vključno z glavoboli.
8. Repuh
Med rastlinami, ki so koristne za lajšanje glavobola, se pogosto omenja tudi repuh. Pozitivni učinki naj bi bili povezani s protivnetnimi učinkovinami v repuhu, pa tudi s snovmi, ki učinkujejo kot naravni betablokatorji. Največjo koncentracijo snovi, ki lahko pomagajo pri spopadanju z glavoboli, najdemo v koreninah rastline.
9. Raztezne vaje in sproščanje ramen
Zelo učinkovita pomoč pri glavobolih so lahko tudi preproste raztezne vaje. Glavoboli so namreč pogosto povezani z zakrčenostjo telesa. Če nimate dovolj prostora za raztezne vaje, se osredotočite samo na sproščanje ramen. V tem delu telesa je napetost pogosto še posebej intenzivna, kar lahko seveda poveča tveganje za glavobole.
10. Povečajte vnos tekočine
Pogosto spregledamo najbolj očitne možnosti … Ne pozabite, da je eden od glavnih vzrokov za glavobole dehidracija. Če vas muči glavobol, bi moral biti zato eden od prvih ukrepov povečanje vnosa tekočine.
