Tina Prodnik: Z vračanjem k sebi in naravi do sreče in dolgoživosti

0

Sodobnost prinaša mnoge izzive. Na dnevni ravni se spopadamo z nezadovoljstvom, negativnimi energijami, boleznimi in s stresom. Hrepenimo po varnosti, moči in zdravju, a marsikdo le stežka naredi tisti prvi korak. Tina Prodnik je prepričana, da je vsa moč v naših rokah. Povezati se moramo sami s seboj in z naravo, se poslušati in v svoje življenje vplesti navade, ki nas bodo pomirile, naredile vsakdan lažji ter nas pripeljale do sreče, vibrantnosti in dolgoživosti.

Molekularna biologinja in zdravnica naravne oziroma integrativne medicine Tina Prodnik je izredna ženska. Pozitivna, optimistična, topla in prijetna, hkrati pa tudi neverjetno razgledana, prava zakladnica znanja ter zanimivih pogledov na zdravje in naš obstoj, ki jih z največjim veseljem deli z drugimi. Življenje zajema z veliko barvito žlico in se ne boji izzivov, ki jih prinaša bivanje v sodobnem modernem svetu. Prepričana je namreč, da imamo v rokah vso moč, ki jo potrebujemo, da ne le preživimo, ampak tudi aktivno živimo – točno tako, kot si želimo.

Pred šestnajstimi leti se je z družino preselila v Švico, vendar pravi, da v resnici živi med Švico in Slovenijo, ki ji je še vedno zelo pri srcu. Doštudirala je iz molekularne biologije, delala v farmacevtski industriji, pozneje pa se je začela poglabljati v znanja, o katerih verjame, da jih je vedno nosila v sebi in h katerim je klicala njena duša. Poglobila se je v naravno medicino, integrativno medicino, nato pa še v funkcionalno medicino in sama zase pravi, da nekako povezuje vse te svetove.

Tina Prodnik

Kako bi laiku razložili, kaj sploh je molekularna biologija in kako ste se sami znašli v njej?

Pri molekularni biologiji gremo v srž celice. Ko sem se odločala za študij, je bilo to meni zelo zanimivo, ker takrat je prevladovala misel, da ko bomo naštudirali gene, bo to ključ do vsega. Gre za zelo kompleksen študij, ki zajema farmakologijo, anatomijo, biokemijo …, bistvo oziroma osnova pa je genetika, torej kaj se dogaja v celici, kateri procesi. Za ta študij sem se odločila, ker mi je bilo to takrat nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj avantgardnega. Klical me je, zanimale so me vse te podrobnosti in kako nam lahko to znanje pomaga. Pozneje sem se pa naučila, da je izredno pomembna tudi epigenetika – to, kar je nad genetiko, torej okolje. O tem je veliko govoril molekularni celični biolog Bruce Lipton, ki je razlagal, kako okolje vpliva na našo ekspresijo genov. Se pravi, kaj mi čutimo, kaj jemo, kaj razmišljamo – vse okolje zunaj nas in zunaj celic vpliva na ekspresijo genov. On je ugotovil, kako pomembna je membrana celic, saj deluje kot naši možgani, ki odločajo, kaj pride oziroma ne pride vanje. Ko sem začela brati njegove knjige, me je tudi to poklicalo, našla sem univerzo in vpisala doktorat iz naravne integrativne medicine na osnovi kvantne fizike.

Veliko se ukvarjate s tako imenovanim anti-agingom. Je tudi ta povezan s tem, kaj iz okolja prenesemo oziroma spustimo vase?

Z anti-agingom sem se začela ukvarjati hkrati z naravno medicino, hodila sem tudi na izobraževanja in konference v Las Vegas. Zanimiv je, ker se tukaj dotaknemo preventive. Proti staranju namreč ne moremo delovati, ne da bi se dotaknili preventive, in v bistvu je res vse skupaj zelo povezano. Okolje, kaj se vsak dan odločimo, da pojemo, kaj spustimo v svojo podzavest – vse to vpliva tudi na staranje. Seveda lahko gremo zelo globoko, v hormone, v peptide, v kakšne posebne dodatke, da aktiviramo in spodbudimo določene poti, se podpremo po določeni starosti. Vse to ima absolutno eno mesto, ampak največji vpliv pa jaz pravim, da ima preprečevanje kroničnih bolezni – preventiva ima največjo moč. Vedno lahko kaj naredimo, v vsaki starosti, vedno lahko kaj izboljšamo, nikoli ne bom rekla, da je za kaj prepozno. Ampak če nam uspe motivirati ljudi, da naredijo določene stvari že prej, preden se pojavijo določene poškodbe, je učinek na staranje seveda veliko boljši.

Tina Prodnik

Kaj pa lahko naredimo?

Verjetno si večina želi, da bi bili aktivni, da živimo, da plešemo, da lahko potujemo, da lahko aktivno sodelujemo z vnuki … In ja, o tem je dobro razmišljati že prej, preden se pojavijo določene poškodbe, in že prej je treba narediti kaj za svoje zdravje, kar pa je včasih največji izziv. Ogromno je različnih odvisnosti, na primer od hrane, od sladkorja, od misli. Tega je ogromno in navade je včasih zelo težko spremeniti. Zato potrebujemo okoli sebe ljudi, ki nas motivirajo, ki nas energijsko spodbudijo. Če gremo na to pot skupaj, je včasih veliko lažje, kot če gremo posamezno, zato sem na Facebooku naredila tudi skupino Vibrantna dolgoživost (Vibrant Longevity), da si pomagamo, se spodbujamo, se učimo in gremo proti zdravju, proti vibracijam, proti vibrantni dolgoživosti. Anti-aging je zelo težka beseda, mene ne pokliče najbolje, ker je »proti nečemu«. Vibrantna dolgoživost pa pomeni, da smo vibrantni, vse je vibracija, vse je energija.

Kakšna je pot do vibrantne dolgoživosti?

Delati moramo na vseh nivojih, ni en sam. Lahko začneš kjer koli, na primer s fizičnim telesom, torej z gibanjem, telovadbo, zdravo prehrano. Lahko začneš z meditacijo, s spiritualnimi stvarmi. S čimer koli, da zmanjšaš stres, ker stres je eden največjih faktorjev za bolezni, tudi za kronične bolezni, oslabi pa tudi imunski sistem. Pomembno je torej, da aktiviramo parasimpatično živčevje, da gremo v regeneracijo in obnovo – da nismo pod stresom, kakršnim koli. Informacije iz okolja, tudi poročila, trenutno je sploh vse v svetu malo naelektreno, nam avtomatsko dvigne stres, ker je vsa energija takšna. Aktivno in zavedno moramo delati na tem, da si znižujemo stres, to je eden prvih faktorjev.

Tina Prodnik

Kdaj ljudje začnejo najpogosteje razmišljati o tem, da bi morali uvesti neke nove navade?

Jaz vidim, da se največkrat aktivirajo ženske po 35. letu. Ženske običajno večkrat naredijo kaj zase – malo bolj in malo prej –, čeprav vidim, da so tudi moški vedno bolj odprti za to, da kaj preprečijo že prej. Ampak večinoma se pa ljudje odločajo za uvedbo novih navad, ko pride do kakšnih hormonskih sprememb, ko so malo preveč obremenjeni, izgoreli in ne zmorejo več tako kot prej. Velikokrat so bolezni tiste, ki nas pokličejo, če nas kaj drugega ne. Jaz pa si želim, da bi že prej naredili kakšen korak, preden pride do izzivov, preden pride do bolezni. Kronične bolezni, avtoimunske bolezni, rak – vsemu temu jaz pravim, da so naši izzivi, in tega je ogromno, pri vedno mlajših ženskah in tudi moških. Zakaj? Ker je preobremenjenost okolja prevelika in ne zmorejo, seveda je tu spet tisti notranji stres, ki ga doživljajo. Moramo pa vedeti, da imamo sami izreden vpliv, da smo izredno močni, da lahko kontroliramo vse, tudi iz okolja, kaj lahko pride do nas in kaj ne. Seveda ni lahko, ampak se da natrenirati.

Kaj vse iz okolja nas bremeni in kako zmanjšati tovrstni stres?

Ena stvar je elektronika. Saj je odlična stvar, ampak po drugi strani moramo pa paziti, da ne pride do odvisnosti. To je pri mladini in otrocih zelo opazno in moram reči, da me malo skrbi, ker je že zdaj očitna ogromna odvisnost od elektronskih naprav, od telefonov in igric, ker je vse narejeno tako, da spodbuja naše možgane, naš dopamin in fokus. Druga stvar je samo sevanje in mi se moramo nevtralizirati, iti v naravo, v gozd. Pomembno je seveda tudi, kaj jemo. Pri hrani se ni treba obremenjevati, česa ne smemo, ampak moramo razmišljati, kaj lahko dodamo, da spremenimo vibracije, da bomo boljši, učinkovitejši, da bomo lažje dosegli tisto, kar želimo. Izrednega pomena je tudi kakovost – da je ekološka hrana, saj nas takšna, napojena s strupi, samo še dodatno bremeni. Jejmo ekološko, barvito hrano, ki je polna vibracij, ima več vitaminov, več mineralov, in to nam bo dalo tudi več energije, da bomo lažje šli v parasimpatik, da bomo lažje plesali z drugimi stresorji iz okolja.

Tina Prodnik

Dandanes se zdi, da je nezadovoljstvo s samim seboj in z okolico postalo del vsakdana, hkrati pa se vedno bolj vračamo k naravi …

Vedno je tako, da morata biti dva pola. Tudi zdaj recimo, če gledamo aktualno situacijo, v kateri je svet zadnji dve leti, je dobro, da sta dva pola. Situacija ni samo slaba, je tudi dobra, ker smo se malo bolj zazrli vase: kaj je pomembno v našem življenju, kaj želimo, kakšno je naše poslanstvo in kako skrbimo za svoj imunski sistem. Od tega, kako bomo plesali z virusi, namreč ni odvisno nič drugega kot to, kako močan je naš imunski sistem. In vedno več ljudi vidi, kako pomembni so zdravje, vibracija in imunski sistem. Vedno več ljudi, tudi vedno več mladih se vrača k naravi in res pozdravljam to. Jaz sem zelo pozitivna in ves čas govorim o tem, da je Slovenija čudovita država, ki je lahko ekološka oaza na svetovnem merilu – majhna, zelena, imamo vodo, imamo gozdove, imamo še vedno čist zrak. Lahko bi živeli samooskrbno, vse pridelali in naredili že v naši deželi … Menim, da je treba podpirati tudi kmete, posameznike in majhne kmetije, ki se trudijo delati ekološko, kvalitetno, biodinamično … Paziti moramo na našo vodo in na naše gozdove, to je največje bogastvo, ki ga premoremo.

Ko se vračamo k naravi, lahko torej okrepimo svoj imunski sistem in se na ta način zaščitimo. Kako pa se lahko zavarujemo – ne le pred virusom, ampak tudi pred vsem tem negativizmom, ki ga obdaja?

Najpomembnejše je zavedanje, kako lahko nekaj vpliva na nas, na primer kakšne reklame ali novice. Če nekaj razumemo, potem se lažje odločimo. Druga stvar je, če nekaj ponavljaš oziroma poslušaš dalj časa, gre tudi v našo podzavest in tam ostane. Vedeti moramo, da negativne informacije bolj slišimo, smo bolj dovzetni zanje in to nam je naravno dano, saj smo na ta način lahko preživeli v preteklosti, na ta način smo zaščitili sebe, svojo družino, in to nam je ostalo do danes. Negativnih informacij je veliko in tudi dobijo več klikov, več ogledov, več posluha. Da sprejmemo pozitivne informacije, nam ni naravno dano, tu se moramo pa malo potruditi. Ko se zavedamo vseh teh nivojev, lahko začnemo delovati, da negativnih informacij ne spustimo po nepotrebnem v svojo podzavest. Če čutimo njihov vpliv, jih ni treba poslušati, že s tem se lahko zaščitimo in naredimo veliko. Potem pa še, da meditiramo, da gremo v parasimpatik, se povezujemo sami s sabo in da najdemo tisto zadovoljstvo, da se povezujemo s svojim srcem. Naše srce ima ogromno elektromagnetno valovanje, ki gre v širino. Pomembno je, da se povezujemo s svojim srcem, da meditiramo, da najdemo tisto, kar kliče naša duša. Ko bomo delali tisto, kar naša duša kliče, bo samodejno vse lažje, samodejno bomo srečnejši. To se sliši klišejsko, ampak je čista resnica.

Tina Prodnik

Kako lahko »nahranimo« svojo dušo?

Nekoga bo poklicalo, da se povezuje z dušo, da meditira, nekoga bo poklicala joga, morda tajči, nekoga bo poklical sprehod. Narava nas na primer povezuje s tistim, kar smo – z osnovnim bitjem. Pomembno je, da gremo v naravo, v gozdove, na morje. Jaz mislim, da Slovenci to kar dobro razumemo in znamo. Če pomislimo na viruse, virusi so bili, so in bodo. Mi moramo samo znati plesati z njimi in narava nas tudi tu zelo dobro spodbudi.

Že prej ste omenili, da se moramo obdati z ljudmi, ki nas podpirajo in energijsko spodbudijo. Kako pomembni so odnosi v našem življenju?

Seveda je pomembno, ne le kakšne informacije spuščamo v svoje okolje, ampak tudi koga. To morajo biti ljudje, ki nas spodbujajo, so podporni, nam dajejo dobre občutke. Odnosi so lahko za nas največji stres v življenju, v specifični situaciji, kot jo imamo zadnji dve leti, še dodatno, ampak nas hkrati tudi največ učijo. Ljudje v naše življenje pridejo z namenom, da nas kaj naučijo. Tudi negativni odnosi nas učijo in pomembno je, da nas nečesa naučijo, da znamo to spustiti in iti naprej. Spet je izredno pomembno zavedanje, druga stvar pa je varnost, ki jo iščemo vsi. Pomembno je, da imamo varnost, moč in podporo, ki jo je vedno dobro iskati tudi v okolici, med prijatelji, v obliki kakšnih podpornih skupin, ki nam dvigujejo vibracije. Jaz se po navadi izogibam mislim o tem, kaj mi je kdo naredil, in raje pomislim, kaj mene to uči, kaj moram jaz narediti. Vprašati se moramo, kaj moramo narediti, in bomo dobili odgovor. Zaupati moramo, da bomo dobili odgovor. Si pa vibracije lahko dvignemo tudi sami. Obstajajo določene stvari, ki nas dvignejo, na primer glasba. Ko smo na tleh, ko se spopadamo s težkimi čustvi, ki nas vlečejo dol, je dobro, da imamo nekaj, kar nas vrže iz tega. Lahko je to glasba, lahko je ples, meni zelo pomaga hoja, da grem ven, razmislim in predelam, lahko je to meditacija … Pomembno je, da imamo nekaj, kar nas dvigne, s čimer si čim hitreje dvignemo vibracije in gremo iz tega cikla, v katerega smo ujeti.

Tina Prodnik

Veliko omenjate vibrantnost, vibracije. Kakšne vibracije so znotraj nas in kakšne nas obdajajo?

Moramo vedeti, da smo vsi povezani z vsem, ljudje smo povezani med sabo, z naravo, z vsem okoljem, nikakor nismo izolirani. Vse je valovanje, vse so vibracije. Ko smo na primer veseli in dobre volje, ko delamo tisto, kar želimo, čutimo, da smo lahkotni, da smo bolj v valovanju. Ko gremo v to stanje, ko dvigujemo vibracije, da bomo lahkotnejši, v bistvu vplivamo tudi na svoje okolje – to so v kvantni fiziki že zelo dobro dokazali. To valovanje si lahko predstavljamo kot neko energijo. To je včasih malce težko razložiti, zato jaz to navezujem na naše občutke, ker na koncu se vse to absolutno izrazi v naših občutkih. Kot sem omenila, ima naše srce zelo močno elektromagnetno valovanje, ki je pri nekaterih še večje. Včasih nekdo pride v sobo in lahko takoj začutimo njihovo vibracijo, njihovo energijo, ki odseva, in te energije nočemo izgubljati. Ko izgubiš energijo srca, ko zapreš srce, lahko umreš. Ko čutimo čustva, pustimo, da nas preplavijo, da gredo skozi nas, da se izrazijo. Nikoli ne zatiramo in nikoli ne tlačimo, ker nas lahko vsa ta energija tudi poškoduje in sčasoma zbolimo. Te energije moramo deliti, te močne vibracije moramo aktivirati, se širiti v srcu, odpirati srčno čakro in s tem naredimo ogromno.

Kako moramo torej delovati, da bomo varni, srečni in zdravi?

Človek ni samo fizično bitje. Če delujemo samo na fizičnem nivoju in hkrati samo blažimo simptome, nas to ne bo pripeljalo do pravega zdravja in energije. Delovati moramo na vseh nivojih – fizičnem, mentalnem, spiritualnem. Samo takrat bomo dosegli optimalno zdravje in vibrantno dolgoživost. Pomembno je, da se poslušamo in slišimo. Naše telo je izredno inteligentno in nam kar naprej pošilja signale, kaj je dobro za nas in kaj ni, kateri ljudje nam jemljejo energijo in kateri nam dvigujejo vibracijo. Samo prisluhniti je treba. Življenje nam velikokrat pripelje določene izzive in bolezni, da kaj naredimo zase, da se slišimo in spremenimo vzorce, ki nas poškodujejo.

Učimo se. Znanje in zavedanje sta vedno prvi korak k spremembam, ki si jih želimo. Še enkrat poudarjam, da imamo vsi izredno moč in da je od nas odvisno, kakšno bo naše življenje. Vsak korak k spremembi je pomemben. Začnimo počasi z eno stvarjo in potem gradimo. Naše počutje se bo izboljševalo in tako bodo vsi nadaljnji koraki še lažji. Pomembno je, da se vrnemo k sebi in naravi. Tu bomo našli tisto umirjenost, srečo in zdravje. Ne pozabimo, da nismo sami, vsi smo povezani med seboj in z naravo, in kadar krepimo svoje zdravje, kadar dvigujemo vibracije, s tem pomagamo sebi in tudi vsem okoli nas.

Idealne poletne aktivnosti za vaše astrološko znamenje

0

Kako čim bolje izkoristiti najtoplejši in najbolj sončen del leta? Če poleti običajno počnete tisto, kar se vam zdi, da »morate«, čeprav ne uživate zares, vam svetujemo, da se letos prepustite usmeritvi zvezd. Te vam lahko pomagajo pri načrtovanju poletnih aktivnosti, ki bodo povsem po meri vašega astrološkega znamenja …

Oven

Ovni ste zelo energetični, zato obožujete toplejši del leta. Že spomladi ste običajno v polnem pogonu, saj želite v polnosti izkoristiti lepše dneve, kar pa pomeni, da vas na začetku poletja nemalokrat preseneti izgorelost. Tako je smiselno, da pri načrtovanju poletnih aktivnosti upoštevate načelo »manj je več«. Pazite, da vaš urnik ne bo povsem natrpan in da boste imeli na voljo dovolj časa za sprostitev. Nič ne bo narobe, če občasno zavrnete povabilo na piknik in dan preživite malce bolj umirjeno. Obenem vam svetujemo, da se poleti izogibate pikantni hrani, ki jo imate najverjetneje zelo radi. Osredotočite se predvsem na živila s hladilnim učinkom. To bo koristilo tako vašemu telesu kot vašemu umu.

Bik

Daljša potovanja v oddaljene kraje je bolje prihraniti za druge letne čase. Poleti boste precej bolj uživali, če boste dali prednost krajšim, enodnevnim izletom. Raziščite zanimive možnosti za izlete v okolici svojega doma. Tako boste precej manj pod stresom. Pred izleti si ne pozabite pripraviti zdravih prigrizkov. Biki ste namreč znani po tem, da se težko uprete hitri, zelo mastni in/ali zelo sladki hrani, ki pa je izjemno obremenjujoča za vaš nadpovprečno občutljiv prebavni sistem, kar vam lahko uniči izlet.

Dvojčka

Poleti imate ogromno energije. Prvi del poletja je zato smiselno posvetiti intenzivnemu ukvarjanju z aktivnostmi, ki vam lahko pomagajo pri kariernem napredovanju oziroma doseganju večjih finančnih ciljev. Drugi del poletja pa naj bo nato namenjen uživanju. Za vas so posebno primerne skupinske aktivnosti, ki vključujejo večje število ljudi.

Rak

Za to, da kar najbolje izkoristite poletje, vam ni treba zapraviti ogromno denarja. To je sicer napaka, ki jo naredite pogosto – in ki jo jeseni vsakič znova obžalujete. Tako vam priporočamo, da se letos osredotočite predvsem na aktivnosti, ki so brezplačne oziroma ki ne zahtevajo veliko denarja.

Lev

Znani ste kot zvezda zabav, zato vaši bližnji težko razumejo, da na začetku poletja pogosto potrebujete malce odmika. Energija, s katero vas napolnjuje sonce, vas namreč spodbudi k refleksiji in k raziskovanju vaše spiritualne plati. Vzemite si čas za tovrstno regeneracijo, na primer v obliki vikend oddiha, ki vključuje jogo, meditacijo ipd. Zabave bodo počakale na avgust, ko ste običajno precej bolj ekstrovertirani.

Devica

Precej bolj kot morje vam ustrezajo gore. Nabito polne plaže vas namreč pretirano vznemirijo. Po drugi strani pa se lahko v gorah zares sprostite in si napolnite baterije. Mogočnost gora vas opomni na to, da vaše skrbi niso tako pomembne, kot se vam zdijo sicer.

Tehtnica

Poleti želite čim več časa preživeti v družbi, saj ste večino leta precej bolj zaposleni. Malce bolj aktivno družabno življenje je lahko sicer po eni strani koristno za vas, vendar pazite, da pri tem ne boste pretiravali. Če si ne boste vzeli dovolj časa zase, boste začeli druženja hitro dojemati kot obveznost, posledično pa ne boste zares uživali.

Škorpijon

Idealno poletje za škorpijone je napolnjeno z aktivnosti, ki vam pomagajo razširiti obzorje. Obiščite čim več mest z bogato kulturno dediščino ter raziščite lokalne muzeje in galerije, za katere doslej še niste našli časa.

Strelec

Osredotočite se na aktivnosti, ki bodo obudile iskrico strasti med vami in vašim partnerjem. Če ste samski, pa poiščite priložnosti za spoznavanje novih ljudi. Poleti ste namreč precej bolj čustveni, senzualni in romantični kot običajno.

Kozorog

Brezciljno poležavanje na plaži ni za vas. Kozorogi precej bolj uživate v aktivnejšem poletju, ki vključuje veliko gibanja. Izkoristite lepe dneve za plavanje, tek, izlete v gore, kolesarjenje, odbojko na mivki in druge aktivnosti.

Vodnar

Verjetno ni posebno presenetljivo, da vodnarji najbolj uživate v aktivnostih v vodi. Zgolj teden ali dva morja tako nista dovolj za vas. Priporočamo vam, da si letos kupite sezonsko karto za bližnji bazen in tam preživite čim več časa.

Ribi

Ne pustite se prepričati, da so za uživanje v poletju nujne divje zabave oziroma druženja, ki trajajo pozno v noč. Dobro namreč veste, da vam precej bolj ustrezajo aktivnosti, kot so sprehodi po gozdu ali jutranji sprehodi ob obali, medtem ko večina ljudi še spi.

Preberite tudi: Preverite, kaj lahko dan rojstva razkrije o vaši osebnosti

Vas muči seneni nahod? Poskrbite za svoj mikrobiom …

Porušeno razmerje med mikroorganizmi, ki tvorijo naš mikrobiom, lahko privede do najrazličnejših zdravstvenih težav. Mikrobiom lahko med drugim vpliva tudi na simptome senenega nahoda. To velja predvsem za črevesni mikrobiom, vendar pa je lahko intenzivnost simptomov odvisna tudi od drugih mikrobiomov, predvsem od nosnega …

Seneni nahod povezan z manj raznolikim črevesnim mikrobiomom

Seneni nahod, za katerega je značilna pretirana reakcija na cvetni prah oziroma pelod, se na površini kaže v obliki zelo neprijetnih simptomov – kihanje, izcedek iz nosu in oči, srbečica ipd. Gre za zelo razširjeno težavo, ki se pogosto rešuje z antihistaminiki, vendar pa je na voljo tudi precej odličnih naravnih možnosti za ublažitev težave. Ena od njih je povečan vnos probiotikov in prebiotikov, saj sta, kot omenjeno uvodoma, mikrobiom in seneni nahod tesno povezana. Izsledki več študij kažejo, da je črevesni mikrobiom oseb, ki se spopadajo s senenim nahodom, pogosto manj raznolik od črevesnega mikrobioma ljudi, ki nimajo tovrstnih težav. Manjša raznolikost lahko privede do neravnovesja oziroma do prevlade škodljivih mikroorganizmov. S tem se poveča nevarnost za vnetne reakcije. Imunski sistem je precej bolj občutljiv na potencialne alergene, kar je pričakovano, saj je črevesni mikrobiom izredno pomemben za reguliranje imunskega sistema, ki vpliva na alergijske reakcije.

Manj kratkoverižnih maščobnih kislin = povečano tveganje za seneni nahod

Se sprašujete, kako vse lahko črevesni mikrobiom vpliva na delovanje imunskega sistema? Eden od načinov je povezan s kratkoverižnimi maščobnimi kislinami. Gre za maščobne kisline, ki nastajajo med fermentacijo prehranskih vlaknin v črevesju. Fermentacija je posledica delovanja črevesnih bakterij, ki se običajno prehranjujejo prav s prehranskimi vlakninami (vlaknine so tako najpomembnejša skupina prebiotikov, tj. hrane črevesnih bakterij). Kratkoverižne maščobne kisline so znane po protivnetnem delovanju. Kot so pokazale raziskave, je zmanjšanje števila bifidobakterij in laktobacilov, dveh skupin bakterij, ki proizvajajo kraktoverižne maščobne kisline, krivo za povečanje tveganja za seneni nahod.

Poleg črevesnega zelo pomemben tudi nosni mikrobiom

Kot omenjeno, seneni nahod ni povezan samo s črevesnim, ampak tudi z nosnim mikrobiomom. Tudi nosni mikrobiom je zelo pomemben za uravnavanje imunskega sistema. Hkrati pa predstavlja neposredno zaščito pred vdorom patogenih mikroorganizmov. Porušeno ravnovesje v nosnem mikrobiomu lahko tako poveča tveganje za okužbe dihal in prispeva k intenzivnejšim simptomom senenega nahoda. Pri ljudeh, ki trpijo za senenim nahodom, je bila zaznana specifična sestava nosnega mikrobioma, npr. večje število zlatih stafilokokov – bakterij, ki veljajo za najpogostejše povzročiteljice stafilokoknih okužb.

Katere vrste bakterij so posebno koristne?

Za zdrav mikrobiom so pomembni tako probiotiki (koristne bakterije) kot prebiotiki, brez katerih koristne bakterije ne bi mogle preživeti. V povezavi s senenim nahodom so bile preučevane različne bakterije. Tako je bilo ugotovljeno, da je ena od najkoristnejših vrst bakterij za osebe, ki se spopadajo s senenim nahodom, vrsta iz rodu laktobacilov, imenovana Lactobacillus acidophilus. Ta lahko namreč zmanjša intenzivnost simptomov, kot so zamašenost, srbečica in kihanje. Podoben vpliv na simptome, značilne za seneni nahod, imajo lahko tudi vrste Bifidobacterium lactis, Bifidobacterium bifidum in Lactobacillus casei. Zelo dragocena pa je tudi vrsta, ki se imenuje Lactobacillus rhamnosus GG. Izsledki raziskav namreč nakazujejo, da gre za bakterije, ki lahko zmanjšajo nevarnost za razvoj senenega nahoda pri otrocih. Če iščete probiotično prehransko dopolnilo za lažje spopadanje s senenim nahodom, vam tako priporočamo, da se osredotočite predvsem na tiste izdelke, ki vsebujejo naštete vrste koristnih bakterij.

Koristne bakterije zavirajo vnetne citokine

Kot se zdi, lahko probiotiki zavrejo nastajanje citokinov, tj. molekul, ki spodbujajo vnetja. Bakterije Lactobacillus acidophilus lahko na primer zavrejo vnetne citokine, ki so povezani z alergijskim vnetjem sluznične membrane v nosni votlini, medtem ko lahko bakterije Lactobacillus rhamnosus GG preprečijo pretirano zožitev dihalnih poti in zmanjšajo število vnetnih celic v pljučih. Prebiotiki, npr. fruktooligosaharidi, pa naj bi bili koristni celo za zmanjševanje tveganja za sam razvoj senenega nahoda.

Poletno razvajanje za stopala: poslovite se od trde kože na stopalih …

Poleti so naša stopala pogosto precej izpostavljena. Medtem ko v drugih delih leta brez večjih težav prekrijete, da ste svoja stopala malce zanemarili, je poleti zaradi odprte obutve to precej težje.

Približujoča se sezona sandal in natikačev je zato vsekakor odličen razlog za to, da svojim stopalom (končno) privoščite nego, ki si jo zaslužijo. Posebno koristen je piling stopal, s pomočjo katerega lahko odstranite odmrle kožne celice in poskrbite za mehka, urejena stopala brez trde kože na petah. Postopek za nego stopal, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, pa obenem poskrbi tudi za prijetno razvajanje oziroma za sprostitev. Skupno je na naših stopalih več kot 14.000 živčnih končičev. Z nežnim pritiskom med pilingom lahko poskrbite za sprostitev napetosti v stopalih, kar bo zagotovo zelo pozitivno vplivalo na vaše počutje.

1. korak: KOPEL ZA STOPALA

Vroča voda lahko zelo uspešno zmehča trdo kožo na stopalih oziroma na petah. Poleg tega pa vroča voda poskrbi za sprostitev utrujenih stopal, zato se še posebej prileže po napornem dnevu.

Potrebujete manjšo plastično kad, ki jo napolnite s toplo/vročo vodo (preden v vodo potopite stopala, se prepričajte, da voda ni tako vroča, da bi vas lahko opekla). Dodajte 1 skodelico grenke soli ali približno 4 žlice sode bikarbone.

Čeprav je soda bikarbona zelo učinkovita pri mehčanju trde kože na stopalih, je grenka sol še posebej dobra izbira. Gre namreč za odličen vir magnezij – minerala, ki je zelo koristen za sproščanje napetih mišic, pomaga pa tudi pri pomiritvi in lajšanju težav s spanjem, saj spodbuja tvorbo nevrotransmitorja GABA. Magnezij v grenki soli se lahko absorbira skozi kožo na stopalih ter poskrbi za naštete in številne dodatne pozitivne učinke na zdravje in počutje. Poleg tega pa magnezij zelo pozitivno vpliva tudi na samo kožo, saj spodbuja obnovo kožne bariere in kožnih celic. Koža tako lažje zadrži vlago.

Če je koža na vaših stopalih zelo trda, vam svetujemo, da na koncu kopeli uporabite še kamen za odstranjevanje trde kože na stopalih. Tako boste odstranili odmrle kožne celice na površini, delo pa boste nato dokončali s pomočjo pilinga.

2. korak: PILING ZA STOPALA

Najboljša osnova za piling za stopala sta sladkor in sol. Sladkor vsebuje glikolno kislino, ki pomaga pri razgrajevanju odmrlih kožnih celic. Glikolna kislina je obenem humektant, kar pomeni, da gre za snov, ki pomaga dovajati in zadrževati vlago. Sol je odličen vir mineralov, ki negujejo kožo, hkrati pa se lahko pohvali s protimikrobnim delovanjem.

Poleg soli/sladkorja potrebujete še negovalno olje, na primer olivno, avokadovo ali kokosovo, ki bo kožo oskrbelo s koristnimi maščobnimi kislinami in jo zmehčalo.

Po želji pa lahko pilingu dodate še nekaj kapljic eteričnega olja ali mešanice eteričnih olj po izbiri. Eterično olje mete lahko na primer poživi in osveži vaša stopala, medtem ko je eterično olje sivke odlična izbira za intenzivnejši občutek sprostitve.  

Piling za stopala lahko pripravite iz poljubne kombinacije sestavin. V nadaljevanju vam ponujamo 2 ideji …

Osvežilni piling s soljo in meto: Potrebujete 1 skodelico srednje grobe morske soli, ½ skodelice olivnega olja in 10 kapljic eteričnega olja mete. Zmešajte olivno in eterično olje. Sol stresite v skodelico in ji med mešanjem z vilicami postopoma dodajajte mešanico olj. Če je mešanica pretirano drobljiva, dodajte še malo olivnega olja, če je zelo tekoča, pa še malo soli.

Piling s kokosovim oljem in vaniljo: V ognjevarni posodici nad paro segrejte pol skodelice kokosovega olja. Ko preide v tekoče agregatno stanje, dodajte 1 žličko izvlečka vanilje. Zmešajte z 1 skodelico belega sladkorja.

Vzemite 1 žlico mešanice za pling in s krožnimi gibi zmasirajte stopala, pri čemer posvetite posebno pozornost območjem, kjer je koža posebno trda. Masirajte tako dolgo, da se koža zmehča, vendar ne predolgo, da kože ne razdražite. Na koncu piling odstranite in stopala dobro osušite.

3. korak: VLAŽENJE

Na kožo na stopalih nanesite kakovostno vlažilno kremo ali losjon. To bo kožo navlažilo ter ji pomagalo zadržati koristne minerale in maščobne kisline. Celotni postopek ponavljajte po potrebi (približno enkrat tedensko).

V podzemni jami prostovoljno preživela skoraj dve leti

Španska plezalka Beatriz Flamini je pred nedavnim podrla osupljiv rekord. Pred skoraj dvema letoma se je odločila za to, da se popolnoma izolira – in to ne kjer koli, ampak v podzemni jami na jugu Španije. Jamo, v katero se je spustila 21. novembra 2021, je zapustila 14. aprila letos, kar pomeni, da je v popolni izolaciji preživela kar 500 dni. Glede na okoliščine, v katerih je preživela skoraj dve leti, je bilo psihofizično stanje Beatriz Flamini ob dvigu iz jame presenetljivo dobro …

Izolirala se je kar 70 metrov pod zemljo

O tem, da 500 dni izolacije kar 70 metrov pod zemljo ni pustilo resnejših posledic na njenem telesnem ali duševnem zdravju, priča dejstvo, da se je Beatriz Flamini takoj pošalila in ljudi, ki so se zbrali okoli vhoda v jamo, vprašala, kdo bo plačal pivo. Strogo gledano je bila Španka, ki je jami praznovala svoj 50. rojstni dan, izolirana celo 508 dni. Zaradi tehničnih težav je morala namreč med izzivom za 8 dni zapustiti jamo, zato je trajanje izziva nato nekoliko podaljšala. Kot je zatrdila, je bila tudi teh 8 dni, ki jih je bila prisiljena preživeti na površju, popolnoma izolirana (bivala naj bi v šotoru v neposredni bližini jame).

Dosežek za Guinnessovo knjigo rekordov

Komisija mora sicer še uradno potrditi, da je bil podrt nov Guinnessov svetovni rekord, kar pa se zdi le še formalnost. Precej očitno je namreč, da se ni doslej nihče niti približal dosežku Beatriz Flamini in da se bo 50-letna Španka okitila z nazivom »oseba, ki je preživela največ časa pod zemljo«.

V jami je brala, pletla, telovadila in snemala

Če se začnete sami brez družbe dolgočasiti že po nekaj urah ali celo hitreje, se najverjetneje sprašujete, kako je lahko Beatriz Flamini v popolni samoti zdržala skoraj dve leti, in to v vse prej kot ugodnih okoliščinah, povsem brez sončne svetlobe. Španka je pojasnila, da je s sabo vzela ogromno knjig, zato je lahko v jami veliko brala. Skupno naj bi prebrala 60 knjig, torej približno eno knjigo na teden. Čas si je zapolnjevala tudi s telovadbo in pletenjem. Precej časa pa je posvetila tudi ustvarjanju videoposnetkov (med njeno opremo sta bili tudi dve kameri). Beatriz Flamini je namreč skrbno dokumentirala vseh 500 dni pod zemljo, zbrano gradivo pa namerava zdaj uporabiti pri snemanju dokumentarca.

Zamudila vse aktualne dogodke zadnjih dveh let

Španska  plezalka v jami seveda ni mogla dostopati do informacij iz zunanjega sveta. Ko se je dvignila na površje, tako ni vedela za nič, kar se je zgodilo po 21. novembru 2021, vključno s tem, da se je začela vojna v Ukrajini in da je umrla britanska kraljica Elizabeta II. Beatriz Flamini je zatrdila, da ni v jami nikoli pogrešala sončne svetlobe. Prav tako pa ni nikoli začutila potrebe, da pokliče pomoč (za primer nevarnosti je imela na voljo SOS-gumb).

Dosežek, ki je zelo zanimiv tudi za znanstvenike

Beatriz Flamini samo sebe imenuje »elitna ekstremna športnica«. To, da ji je uspelo kar 500 dni preživeti v podzemni jami, brez kakršne koli družbe, dojema kot še enega izmed svojih ekstremnih športnih dosežkov, s katerimi potrjuje svojo izjemno psihofizično pripravljenost. Podvig je sicer pritegnil tudi pozornost znanstvenikov, ki nameravajo primer izkoristiti za poglobljeno študijo vpliva ekstreme socialne izolacije na dojemanje časa in na spalne navade.

Vadba za mamice z vozički

Vadba za mamice z vozički je odlična rekreativna sprostitev za ženske po porodu, ki želijo na sprehodu z novorojenčkom narediti še nekaj za svoje mišice.

Sončni dnevi, svež zrak, prijetna okolica, polna zelenih odtenkov, čas, ki ga prinaša porodniški dopust, in nekaj dobre volje – vse to nas privabi, da smo mamice aktivne in gremo na sprehod. Tega pa lahko še popestrimo, za kar nam bodo mišice še dodatno hvaležne. Kako?

Spodaj je nekaj izbranih vaj, primernih za mamice po porodu. Naj opomnim, da se jih morate vedno lotiti počasi in z veseljem. Le tako bodo varne in učinkovite. Vadba po porodu je še kako pomembna. In kot pravim vedno: če se mamica dobro počuti, se bo dojenček tudi, saj je skrb zanj tako lažja.

1. vaja: DVIG NA PRSTE IN NA PETE

Stojimo vzravnano in se dvignemo na prste, nato pete spustimo in se dvignemo.

Vaja 1

Ponovimo 10-krat.

Vajo lahko izvajamo tudi tako, da nekaj časa hodimo po prstih in nato po petah.

2. vaja: ODMIK NOGE

Voziček imamo ob desnem boku, stojimo vzravnano, levo roko lahko položimo na bok. Levo nogo prekrižamo pred desno, pri tem vdihnemo, in nato z njo na izdih naredimo odmik.

Vaja 2

Ponovimo 10-krat, nato se obrnemo in ponovimo z drugo nogo.

3. vaja: ODMIK KOLENA

Voziček imamo ob desnem boku, stojimo vzravnano, levo koleno pokrčimo tako, da je tik ob desnem. Vdihnemo. Na izdih naredimo odmik, tukaj začutimo tudi aktivacijo mišic zadnjice.

Vaja 3

Ponovimo 10-krat, nato se obrnemo in ponovimo z drugo nogo.

4. vaja: PRIJETEN RAZTEG

Držimo se za voziček in stopimo malo širše. Globoko vdihnemo, nato pa na izdih počasi potisnemo voziček naprej in se s trupom usmerimo proti tlom. Zadržimo nekaj sekund in uživamo ob prijetnih občutkih. Začutimo razteg nog in hrbtenice.

Vaja 4

5. vaja: IZPADNI KORAK NAPREJ IN VSTRAN

Stojimo vzravnano, se z obema rokama primemo za ročaj vozička in z levo nogo stopimo korak naprej in vstran. Voziček nam služi za oporo. Nogo vrnemo v začetni položaj in stopimo korak naprej in vstran z desno nogo.

Vaja 5

Ponovimo 10-krat.

6. vaja: ŠIROKI POČEP

Vzravnano stojimo pred vozičkom s stopali v dvojni širini ramen in rahlo obrnjenimi navzven. Držimo se za ročaj vozička. Spustimo zadnjico navzdol, za trenutek zadržimo in se vrnemo v prvotni položaj.

Pomembno! – Ko se spustimo v počep, imamo medenico nežno zasukano in že na začetku stisnemo zadnjične mišice skupaj, da je naša trtica usmerjena proti tlom, in ne nazaj.

Vaja 6

Ponovimo 10-krat.

7. vaja: NASMEH DOJENČKU V POČEPU

Stojimo pred vozičkom, tako da imamo stopala v širini bokov in poravnana naprej. Na vdih se spustimo v počep, z rokami se lahko primemo za voziček, in se na izdih vrnemo v začetni položaj. Dojenčku ali malčku smo v gibanju pred njim vedno zanimivi.

Vaja 7

Ponovimo 10-krat.

Kako uspešno shujšati z ajurvedo?

Z ajurvedskega stališča je glavni razlog za debelost motnje kaphe, ki nastane, ko uživamo veliko sladke, masne, oljnate in hladne hrane, zaradi katere se hitreje nalaga maščoba. Debelost se pojavi tudi, ko nastane neravnovesje med prebavnim ognjem in toksini, saj takrat prihaja do neravnovesja metabolizma maščobnega tkiva (medo dhatu).

Toksini (ama) blokirajo kanale in tkiva, kar negativno vpliva na vata došo. Zaradi tega se vznemirja prebavni ogenj in poveča apetit. Lahko pa je prebavni ogenj močen, toda celični ogenj v tkivih je precej nizek, kar povzroča težave s kopičenjem maščob.

Poleg pretiranega vnosa hrane in kalorij, ki jih ne izkoristimo in se ta spremeni v maščobo, obstajajo tudi drugi razlogi, kot so premalo gibanja, pisarniško delo, težave endokrinega sistema (na primer pretirana proizvodnja rastnih hormonov). Tudi zdravila (steroidi), kontracepcijske tablete in inzulin lahko spremenijo metabolizem in zvišajo telesno težo.

Z upoštevanjem osnovnih načel ajurvedskega pristopa pri hujšanju, pravilno zasnovanimi jedilniki in hrano, ki umirja kapha došo, se lahko uspešno znebimo odvečnih kilogramov.

Celoten članek preberite v reviji Bodi eko, maj 2023Najdete jo v trafikah, na prodajnih mestih časopisov in revij v trgovinah ter v prodajalnah DM.

Bodi eko maj 2023

Suhe oči: 8 naravnih metod za ublažitev težav

Suhe oči so posledica nezadostnega solzenja. Včasih pa je lahko za težave s suhimi očmi kriva tudi slaba kakovost solz. Med možne vzroke za težave s suhimi očmi spadajo alergije, različne bolezni, okoljski dejavniki, uporaba določenih zdravil in čezmerna uporaba različnih elektronskih naprav. Težave s suhimi očmi pogosto spremljajo tudi simptomi, kot so rdeče beločnice, zamegljen vid, občutljivost na svetlobo in srbečica.

V nekaterih primerih naravne metode ne morejo popolnoma odpraviti težav s suhimi očmi, vendar jih lahko večinoma vsaj omilijo. Tako je vsekakor pametno, da jim daste priložnost …

1. Pomagajte si s toplimi obkladki

Topli obkladki so zelo učinkovita naravna metoda za ublažitev različnih težav, ki so običajno krive za suhe oči. S pomočjo toplih obkladkov lahko ublažite morebitno vnetje in ublažite razdraženost. Poleg tega pa lahko topli obkladki spodbudijo delovanje solznih žlez, torej žlez, ki so odgovorne za tvorbo solz. Pazite, da obkladek ne bo prevroč, da ne poškodujete/dodatno razdražite oči. Namesto obkladkov lahko uporabite tudi tople čajne vrečice (posebno dobra izbira so vrečice kamiličnega čaja).

2. Omejite čas, ki ga preživite pred zasloni

Eden od najpogostejših simptomov t. i. sindroma računalniškega vida so suhe oči. Pomenljiv je podatek, da v povprečju pomežiknemo 12-krat na minuto, če strmimo v računalniški zaslon, pa se ta številka zmanjša na 5 pomežikov na minuto. Manj časa ko so oči zaprte, večja je nevarnost za težave s suhimi očmi. Zaradi dolgotrajnega strmenja v računalniški ekran pa se lahko pojavijo tudi drugi neprijetni simptomi, na primer glavobol. Tako je pomembno, da poskušate zmanjšati količino časa, ki ga preživite pred računalniškim zaslonom (pa tudi pred drugimi tipi zaslonov). Obenem pa je nujno, da med uporabo elektronskih naprav skrbite za redne odmore. Priporočamo, da si vsakih 20 minut vzamete vsaj 20-sekundni odmor, med katerim oči uprite v oddaljen predmet. To bo nekoliko zmanjšalo naprezanje zaradi strmenja v zaslon neposredno pred vašimi očmi.

3. Poskrbite za dovolj spanja

Spanje tudi očem zagotovi prepotreben počitek, saj so naše oči podnevi večino časa odprte (če odštejemo kratkotrajno zapiranje med mežikanjem). Če se pogosto spopadate s suhimi očmi, je to lahko povezano s pomanjkanjem spanja. Pri nekaterih posameznikih so sicer možna odstopanja, vendar velika večina odraslih oseb potrebuje približno 7–9 ur spanja na noč.

Suhe oči Omega-3

4. Suhe oči so lahko posledica pomanjkanja omega-3-maščobnih kislin

S pogostejšim uživanjem živil, ki so bogata z omega-3-maščobnimi kislinami, ali z uporabo kakovostnega prehranskega dopolnila, ki vsebuje omenjene maščobne kisline, lahko močno zmanjšate tveganje za težave s suhimi očmi oziroma ublažite neprijetne simptome. Pozitiven vpliv na oči je tako še razlog več, zakaj si omega-3-maščobne kisline, ki so znane po impresivnih protivnetnih učinkih, zaslužijo posebno pozornost.

5. Očem privoščite nežno masažo

Nežna masaža lahko sprosti napete oči in prispeva k boljši prekrvavljenosti. Obenem pa lahko pripomore k nastajanju solz. Tako gre za odlično naravno metodo za preprečevanje/lajšanje težav s suhimi očmi.

6. Poskrbite za to, da boste popili dovolj tekočine

Kot je verjetno očitno, je voda osnovna sestavina naših solz (solze so sestavljene iz 98 odstotkov vode, nato pa so tu še sol, maščobe in različne beljakovine). Tako je nedvomno izjemno pomembno, da skrbite za zadosten vnos tekočine.

7. Če imate pogosto suhe oči, si pomagajte si z vlažilnikom zraka

Suh zrak v prostoru ne povečuje samo tveganja za suho kožo in izsušene, štrenaste lase, ampak tudi za suhe oči. Posebno v zimskih mesecih je priporočljiva uporaba kakovostnega vlažilnika, saj je zaradi ogrevanja zrak takrat običajno zelo suh.

8. Zaščitite oči pred UV-žarki

Nakup kakovostnih sončnih očal je zagotovo pametna investicija. Ultravijolični sončni žarki lahko namreč ogrozijo tudi vaše oči. Ena od možnih posledic poškodb, povezanih z ultravijoličnimi žarki, so prav suhe oči. Dodatna prednost sončnih očal je, da lahko ščitijo tudi pred drugimi negativnimi vplivi, ki povzročajo izsuševanje oči, na primer pred prahom in vetrom.

Tehnika Pomodoro za boljši izkoristek časa

Ali imate pogosto občutek, da vam čas polzi iz rok? Čeprav imate teoretično na voljo dovolj časa za obveznosti in za prostočasne aktivnosti, v katerih uživate, ste vedno v zaostanku. Preganjajo vas roki, ne najdete časa za sprostitev, panika se povečuje in zdi se vam, da ste se ujeli v začaran krog, iz katerega ni izhoda. Če se prepoznate v tem opisu, vam toplo svetujemo, da preizkusite priljubljeno tehniko Pomodoro, ki je v osnovi namenjena povečanju produktivnosti. Gre za zelo preprosto tehniko, ki vam lahko pomaga pri tem, da precej bolje izkoristite čas, ki ga imate na voljo. Čas se s pomočjo te tehnike ne bo več zdel popolnoma neobvladljiv …

Kaj je tehnika Pomodoro?

Kot omenjeno, je tehnika Pomodoro v osnovi zelo preprosta. Temelji na izmenjavi krajših, 25-minutnih časovnih intervalov popolne osredotočenosti na nalogo, ki je pred nami, nato pa pride na vrsto odmor. Za boljšo predstavo:

  • Najprej izberete nalogo, na katero se boste osredotočili med 25-minutnim intervalom.
  • Nato nastavite časovnik in začnete delati.
  • Ko se čas izteče, časovnik nastavite na 5 minut in si privoščite odmor.
  • Ponovite še trikrat.
  • Po vsakem četrtem ciklu si lahko privoščite nekoliko daljši, na primer 30-minutni odmor.

Priporočljivo je, da že zjutraj ali večer prej določite prioritetne naloge in ocenite, koliko ciklov boste potrebovali zanje. Kompleksnejše naloge razdelite na manjše dele, ki ne zahtevajo več kot 25 minut dela.

Dodatni nasveti za produktivnejše delo

Uporabljate lahko odštevalnik časa na telefonu ali posebne aplikacije za mobilne telefone, ki so bile razvite prav za lažjo implementacijo tehnike Pomodoro. Pomagate pa si lahko tudi s klasičnim, kuhinjskim časovnikom. Aplikacije so sicer po eni strani bolj praktične, saj vam ne bo treba vsakič znova nastavljati ciklov dela in ciklov za odmor, po drugi strani pa ima kuhinjski časovnik pomembno prednost: tako boste še bolj zbrani, saj boste lahko med delom telefon pospravili v predal.

Pomembno je, da tudi odmore izkoristite čim bolj premišljeno. Izberite aktivnosti, ki vas bodo napolnile z energijo in vas pripravile na nov cikel zbranega dela (pitje vode, raztezne vaje, meditacija ipd.).

Po želji lahko dolžino ciklov prilagodite svojim preferencam. Nekaterim na primer bolj ustrezajo daljši cikli, na primer 50-minutni cikli zbranega dela, ki jim sledi 10-minutni odmor.

O zgodovini tehnike Pomodoro

Tehnika Pomodoro je bila razvita že leta 1987. Za njen razvoj pa je bilo v veliki meri zaslužno naključje. »Izumitelj« metode Francesco Cirillo je bil leta 1987 študent, ki se je kljub dejstvu, da zbranosti takrat še niso oteževale pametne naprave, težko osredotočal na študijsko gradivo. Nato pa je nenadoma pred sabo zagledal kuhinjski časovnik, izdelan v obliki paradižnika, in dobil zanimivo idejo. Rekel si je, da se bo poskušal zbrati samo 2 minuti, in nastavil časovnik. Ker je delovalo, je interval nato podaljšal.

Eksperimentiral je z različnimi dolžinami ciklov in na koncu ugotovil, da so 25-minutni cikli idealni, saj omogočajo najboljši izkoristek časa oziroma najbolj zbrano delo. Medtem ko so bili krajši cikli prekratki za malce resnejše delo, je med daljšimi cikli opažal, da postopoma ni bil več tako zbran. Sčasoma se je začela beseda o tem pristopu širiti in tehnika Pomodoro je postajala vse bolj priljubljena. Danes si tako z njo pomaga ogromno ljudi, ki poskušajo čim bolje izkoristiti čas – tako med delom/študijem kot v prostem času. Dejstvo, da je Francesco Cirillo uporabljal časovnik, oblikovan kot paradižnik, je vplivalo na poimenovanje tehnike. »Pomodoro« je namreč italijanska beseda za paradižnik.

Juliane Koepcke: Epska zgodba o preživetju letalske nesreče

0

Juliane Koepcke je nemško-perujska biologinja, ki je postala znana po svoji neverjetni zgodbi o preživetju letalske nesreče, ki se je zgodila 24. decembra 1971. Takrat je bila stara 17 let in je skupaj s svojo mamo letela z letalom družbe LANSA na poti iz Limy v Pucallpo, Peru. Med poletom je letalo pristalo v hudi nevihti, ki je povzročila, da se je letalo zrušilo v perujsko amazonsko džunglo. Juliane je bila edina preživela med 92 potniki na krovu.

Ko se je prebudila iz nezavesti, je Juliane ugotovila, da je padla z višine približno 3 kilometrov, privezana na svoj sedež. Kljub številnim zlomom in modricam je bila sposobna hoditi in se je odločila, da bo sledila potoku, saj je verjela, da jo bo to vodilo do rešitve. Džungla je bila izredno nevarno okolje, polno nevarnih živali, insektov in bolezni.

Juliane Koepcke 1998
Koepcke se je leta 1998 vrnila na prizorišče nesreče.

V desetih dneh je Juliane v džungli premagala številne izzive, vključno s pomanjkanjem hrane, izčrpanostjo, okužbami in zajedavci. Kljub temu je s svojim znanjem o naravi, ki ga je pridobila od svojih staršev, oba sta bila namreč znanstvenika, uspela preživeti. Njeno poznavanje džungle ji je omogočilo, da je vedela, katere rastline so užitne, kako najti vodo in kako se zaščititi pred nevarnimi živalmi.

Na deseti dan je Juliane našla kočo, ki so jo uporabljali lovci in lesarji. Tam je našla nekaj hrane in zasilno zdravniško pomoč, nato pa je čakala, da se vrnejo ljudje. Naslednji dan je kočo obiskala skupina lovcev, ki so jo odpeljali s čolnom do najbližje vasi, kjer so ji nudili dodatno zdravniško oskrbo.

Juliane Koepcke 2019
Juliane Koepcke leta 2019

Po rešitvi je Juliane preživela kar nekaj časa v bolnišnici, da si je opomogla od vseh poškodb in okužb. Nato se je vrnila v Nemčijo, kjer je nadaljevala šolanje in kasneje pridobila doktorat iz biologije. Njena zgodba o preživetju je pritegnila veliko pozornosti in navdihovala številne knjige, filme in dokumentarce.

Danes Juliane Koepcke še vedno dela kot biologinja, specializirana za netopirje, in se in se redno vrača v Peru, kjer sodeluje pri raziskavah in ohranitvi amazonskega deževnega gozda. Njena neverjetna zgodba o preživetju služi kot opomnik na moč človeškega duha, sposobnost prilagajanja in pomembnost znanja o naravi. Juliane Koepcke je postala simbol vztrajnosti in poguma ter navdih za mnoge, ki se soočajo s težkimi izzivi. Njena zgodba je dokaz, da je včasih tudi v najbolj neugodnih okoliščinah mogoče najti upanje in preživeti.