Porušeno razmerje med mikroorganizmi, ki tvorijo naš mikrobiom, lahko privede do najrazličnejših zdravstvenih težav. Mikrobiom lahko med drugim vpliva tudi na simptome senenega nahoda. To velja predvsem za črevesni mikrobiom, vendar pa je lahko intenzivnost simptomov odvisna tudi od drugih mikrobiomov, predvsem od nosnega …
Seneni nahod povezan z manj raznolikim črevesnim mikrobiomom
Seneni nahod, za katerega je značilna pretirana reakcija na cvetni prah oziroma pelod, se na površini kaže v obliki zelo neprijetnih simptomov – kihanje, izcedek iz nosu in oči, srbečica ipd. Gre za zelo razširjeno težavo, ki se pogosto rešuje z antihistaminiki, vendar pa je na voljo tudi precej odličnih naravnih možnosti za ublažitev težave. Ena od njih je povečan vnos probiotikov in prebiotikov, saj sta, kot omenjeno uvodoma, mikrobiom in seneni nahod tesno povezana. Izsledki več študij kažejo, da je črevesni mikrobiom oseb, ki se spopadajo s senenim nahodom, pogosto manj raznolik od črevesnega mikrobioma ljudi, ki nimajo tovrstnih težav. Manjša raznolikost lahko privede do neravnovesja oziroma do prevlade škodljivih mikroorganizmov. S tem se poveča nevarnost za vnetne reakcije. Imunski sistem je precej bolj občutljiv na potencialne alergene, kar je pričakovano, saj je črevesni mikrobiom izredno pomemben za reguliranje imunskega sistema, ki vpliva na alergijske reakcije.
Manj kratkoverižnih maščobnih kislin = povečano tveganje za seneni nahod
Se sprašujete, kako vse lahko črevesni mikrobiom vpliva na delovanje imunskega sistema? Eden od načinov je povezan s kratkoverižnimi maščobnimi kislinami. Gre za maščobne kisline, ki nastajajo med fermentacijo prehranskih vlaknin v črevesju. Fermentacija je posledica delovanja črevesnih bakterij, ki se običajno prehranjujejo prav s prehranskimi vlakninami (vlaknine so tako najpomembnejša skupina prebiotikov, tj. hrane črevesnih bakterij). Kratkoverižne maščobne kisline so znane po protivnetnem delovanju. Kot so pokazale raziskave, je zmanjšanje števila bifidobakterij in laktobacilov, dveh skupin bakterij, ki proizvajajo kraktoverižne maščobne kisline, krivo za povečanje tveganja za seneni nahod.
Poleg črevesnega zelo pomemben tudi nosni mikrobiom
Kot omenjeno, seneni nahod ni povezan samo s črevesnim, ampak tudi z nosnim mikrobiomom. Tudi nosni mikrobiom je zelo pomemben za uravnavanje imunskega sistema. Hkrati pa predstavlja neposredno zaščito pred vdorom patogenih mikroorganizmov. Porušeno ravnovesje v nosnem mikrobiomu lahko tako poveča tveganje za okužbe dihal in prispeva k intenzivnejšim simptomom senenega nahoda. Pri ljudeh, ki trpijo za senenim nahodom, je bila zaznana specifična sestava nosnega mikrobioma, npr. večje število zlatih stafilokokov – bakterij, ki veljajo za najpogostejše povzročiteljice stafilokoknih okužb.
Katere vrste bakterij so posebno koristne?
Za zdrav mikrobiom so pomembni tako probiotiki (koristne bakterije) kot prebiotiki, brez katerih koristne bakterije ne bi mogle preživeti. V povezavi s senenim nahodom so bile preučevane različne bakterije. Tako je bilo ugotovljeno, da je ena od najkoristnejših vrst bakterij za osebe, ki se spopadajo s senenim nahodom, vrsta iz rodu laktobacilov, imenovana Lactobacillus acidophilus. Ta lahko namreč zmanjša intenzivnost simptomov, kot so zamašenost, srbečica in kihanje. Podoben vpliv na simptome, značilne za seneni nahod, imajo lahko tudi vrste Bifidobacterium lactis, Bifidobacterium bifidum in Lactobacillus casei. Zelo dragocena pa je tudi vrsta, ki se imenuje Lactobacillus rhamnosus GG. Izsledki raziskav namreč nakazujejo, da gre za bakterije, ki lahko zmanjšajo nevarnost za razvoj senenega nahoda pri otrocih. Če iščete probiotično prehransko dopolnilo za lažje spopadanje s senenim nahodom, vam tako priporočamo, da se osredotočite predvsem na tiste izdelke, ki vsebujejo naštete vrste koristnih bakterij.
Koristne bakterije zavirajo vnetne citokine
Kot se zdi, lahko probiotiki zavrejo nastajanje citokinov, tj. molekul, ki spodbujajo vnetja. Bakterije Lactobacillus acidophilus lahko na primer zavrejo vnetne citokine, ki so povezani z alergijskim vnetjem sluznične membrane v nosni votlini, medtem ko lahko bakterije Lactobacillus rhamnosus GG preprečijo pretirano zožitev dihalnih poti in zmanjšajo število vnetnih celic v pljučih. Prebiotiki, npr. fruktooligosaharidi, pa naj bi bili koristni celo za zmanjševanje tveganja za sam razvoj senenega nahoda.