13 nasvetov za prečudovite trepalnice

Goste in dolge trepalnice se zdijo dar narave, toda v resnici genetika običajno ni glavni dejavnik, ki odloča o videzu trepalnic. Dobra novica je torej to, da lahko vplivate na videz svojih trepalnic. Vendar pot do prečudovitih trepalnic žal ni preprosta. Ne obstaja ena sama čudežna metoda, ki bi poskrbela za to, da se redke, poškodovane in skorajda neopazne trepalnice praktično v hipu spremenijo v svoje popolno nasprotje. Potrebna je kombinacija različnih ukrepov, predvsem pa vztrajnost. Če boste upoštevali nasvete, ki smo jih zbrali za vas, boste začeli postopoma opažati, da postajajo vaše trepalnice vse močnejše in gostejše.

1. Preverite stanje ščitničnih hormonov

Preden preidete k ukrepom, ki so bolj neposredno povezani s trepalnicami, je smiselno preveriti, ali niso v ozadju morda resnejše zdravstvene težave. Čezmerno izpadanje trepalnic je lahko na primer posledica nepravilno delujoče ščitnice, zato je smiselno, da najprej preverite stanje ščitničnih hormonov, posebno če opažate tudi druge simptome, ki so značilni za nepravilno delovanje ščitnice. Seveda pa so lahko v ozadju tudi druge zdravstvene težave, na primer alopecija areata, pri kateri začne imunski sistem napadati mešičke, ali blefaritis, za katerega je značilno čezmerno razmnoževanje bakterij na vekah. Veke se tako pogosto vnamejo ter postanejo rdeče in srbeče, trepalnice pa začnejo pospešeno izpadati ali pa se močno stanjšajo.

2. Nikoli ne uporabljajte tujih ličil

Z uporabo tujih ličil in pripomočkov za ličenje lahko na veke ali na očesno sluznico prenesete različne bakterije in druge škodljive mikroorganizme. To lahko privede do okužb, kar pogosto negativno vpliva tudi na trepalnice. Pametno se je torej izogniti uporabi tujih ličil. Obenem pa je pomembno, da redno čistite pripomočke, ki jih uporabljate pri ličenju.

3. Previdno pri uporabi pripomočka za vihanje trepalnic

Pripomoček za vihanje trepalnic je sicer namenjen ustvarjanju bujnejšega videza trepalnic, toda če ga ne uporabljate pravilno, je lahko rezultat diametralno nasproten: krhke, lomljive trepalnice. Pri uporabi pripomočka za vihanje trepalnic morate biti zato zelo nežni. Trepalnic ne stiskajte premočno, prav tako pa jih ne vlecite. Stisnite jih zelo nežno, nato pa jih rahlo zavihajte navzgor. Še pametneje pa je, da se pripomočku za vihanje trepalnic povsem odpoveste. Če boste upoštevali druge nasvete, ga kmalu najverjetneje niti ne boste več pogrešali.

4. Razvajajte svoje trepalnice s kakovostnimi olji

Nega trepalnic z oljem je ena od najboljših naravnih metod za zaščito pred poškodbami in za spodbujanje rasti trepalnic. Pri nanosu olj si pomagajte z očiščeno ščetko stare maskare. Za trepalnice je posebno koristno ricinusovo olje, ki pa je precej gosto, zato ga lahko pred uporabo zmešate z olivnim oljem (v razmerju 1 : 1). Mešanico olj nanesite zvečer oziroma pred odhodom v posteljo. Bodite vztrajni – potrpežljivost bo poplačana. Olja lahko kombinirate tudi z gelom aloe vere.

Za posebno hitro rast trepalnic vam svetujemo »masko za trepalnice«, pripravljeno iz 1 žličke ricinusovega olja, 1 žličke repinčevega olja, 1 žličke gela aloe vera, 2 kapljic vitamina E in 2 kapljic vitamina A.

5. Vekam privoščite masažo

Masaža vek poskrbi za boljšo prekrvavljenost mešičkov, iz katerih rastejo trepalnice. Hranilne snovi tako lažje dosežejo mešičke, posledično pa lahko pričakujete hitrejšo rast trepalnic. Pomembno je, da si pred masažo vek temeljito umijete roke. Nato lahko na veke nanesete zelo majhno količino kokosovega olja in jih začnete masirati. Masaža naj bo nežna. Uporabljajte prstne blazinice in z njimi krožite po vekah, pri čemer ustvarjajte rahel pritisk. Ponavljajte dvakrat dnevno, pri čemer naj masaža traja približno 5 minut. Metoda ni koristna samo za spodbujanje rasti trepalnic, ampak lahko obenem pomaga razbremeniti napete oči.

6. Uprite se umetnim trepalnicam

Umetne trepalnice praviloma niso najboljša ideja – posebno če gre za nizkocenovno storitev. Lepljenje umetnih trepalnic zahteva veliko izkušenj, potrpežljivosti in preciznosti. Če se ne morete upreti umetnim trepalnicam, je torej vsekakor priporočljivo, da ste pri izbiri salona previdni. Seveda pa je precej bolje, da se umetnim trepalnicam odpoveste. Tudi če je storitev izvedena profesionalno in z uporabo kakovostnih materialov, se je pogosto težko izogniti poškodbam pravih trepalnic, posebno pri odstranjevanju umetnih, saj se za njihovo pričvrstitev pogosto uporabljalo precej močna lepila, ki lahko vsebujejo tudi formaldehid. Začasno torej dobite lepe, zelo dolge in bujne trepalnice, vendar so na ta račun vaše naravne trepalnice v vedno slabšem stanju, obenem pa lahko celo ogrozite svoje zdravje. Dobro torej razmislite, ali je zares vredno.

Nasveti za lepe trepalnice

7. Izogibajte se vodoodpornim maskaram

Vodoodporne maskare pogosto vsebujejo snovi, ki dražijo oči, na primer dimetikon in kopoliol. Osnovna funkcija trepalnic je zaščita oči pred dražečimi snovmi. Uporaba vodoodpornih maskar lahko tako privede do zelo intenzivnih reakcij. Oči postanejo pogosto razdražene, zato se je težko upreti drgnjenju, kar lahko seveda poškoduje trepalnice. Vodoodporno maskaro je poleg tega pogosto precej težko odstraniti, saj je glavni cilj pri izdelavi tovrstnih maskar prav dolgotrajna obstojnost. Tako lahko trepalnice poškodujete tudi med odstranjevanjem maskare.

7. Trepalnicam privoščite nego s kokosovim mlekom

Kokosovo mleko je odličen vir zdravih maščob, ki so lahko zelo koristne tudi za trepalnice. Tako je pametno, da trepalnicam občasno privoščite hranilno nego s kokosovim mlekom. Preprosto vzemite dva koščka vate in ju pomočite v polnomastno kokosovo mleko, nato pa ju za približno 15 minut položite na trepalnice.

8. Pri odstranjevanju ličil bodite karseda nežni

Zelo pomembno je, da pred spanjem vedno odstranite vsa ličila, kar seveda velja tudi – oziroma posebno – za maskaro. Če boste maskaro puščali na trepalnicah tudi čez noč, bo to postopoma izsušilo vaše trepalnice, ki bodo posledično precej bolj lomljive. Zasušena maskara pa obenem privablja bakterije in umazanijo. Za odstranjevanje maskare si vzemite dovolj časa. Bodite nežni in potrpežljivi, saj lahko s pregrobo tehniko in agresivnimi sredstvi trepalnice hitro poškodujete. Odlična naravna možnost za odstranjevanje maskare je uporaba kokosovega olja.

9. Izogibajte se procesirani hrani

Zagotovo veste, da lahko močno procesirana hrana, polna soli, sladkorja in nezdravih maščob, škoduje vaši koži, vendar najverjetneje ne veste, da je škodljiva tudi za trepalnice. Naštete snovi povzročajo vnetni odziv, kar lahko med drugim vpliva tudi na pospešeno izpadanje trepalnic.

10. Telesu zagotavljajte vsa esencialna hranila

Za tanke in lomljive trepalnice oziroma za njihovo čezmerno izpadanje je lahko krivo pomanjkanje različnih hranilnih snovi. Eno izmed najpomembnejših hranil za zdrave trepalnice je niacin, znan tudi kot vitamin B3. Gre za snov, ki izboljšuje prekrvavljenost mešičkov in ki trepalnice ščiti pred izsušitvijo. Za lepe in zdrave trepalnice je nujen tudi vnos zadostne količine vitamina E, ki se lahko pohvali z antioksidativnim delovanjem. Tako lahko poskrbi za zaščito mešičkov pred oksidativnim stresom in vnetji. Vitamin E pa lahko obenem tudi neposredno vpliva na obnovo izsušenih in poškodovanih trepalnic. Med snovi, ki so posebno koristne za trepalnice, pa spada tudi biotin, ki je znan tudi kot vitamin H. Biotin prispeva k zaščiti trepalnic pred izsuševanjem.

11. Zavrzite stara ličila

Uporaba starih ličil lahko povzroči zelo neprijetne reakcije, kar velja posebno za ličila za oči. Maskare, senčila in druga ličila za oči, ki jim je potekel rok uporabnosti, je tako najpametneje zavreči (ali poiskati alternativne načine uporabe). S tem se izognete draženju oči, posledično pa potrebi po drgnjenju, s katerim bi lahko poškodovali trepalnice.

12. Za osvežitev oči – in trepalnic – uporabite zeleni čaj

Zeleni čaj je odlična izbira za osvežitev utrujenih oči in poživitev trepalnic. Vsebuje veliko antioksidantov, ki so pomembni za zaščito trepalnic pred poškodbami. Manj utrujene oči pa obenem pomenijo manj drgnjenja. Uporabite lahko čajni vrečici ali pa si pomagate z vato, namočeno v ohlajen zeleni čaj.

Več o trepalnicah:

Preprosta metoda za odmašitev straniščne školjke

Zamašena straniščna školjka je težava, ki nas pogosto preseneti v najbolj neprimernih trenutkih – na primer med vikendom ali med prazniki, ko je posebno težko priklicati vodovodarja. Težavo moramo tako rešiti kar sami, toda na srečo je na voljo precej preprostih metod, s katerimi lahko hitro in brez napora odmašimo zamašeno straniščno školjko, ne da bi za to potrebovali kompleksne pripomočke ali posebno znanje.

Ena od možnost je odmaševanje straniščne školjke s pomočjo detergenta za pomivanje posode. Ker je detergent težji od vode, potone na dno in zmehča tisto, kar maši školjko. Za piko na i pa poskrbi vroča voda.

Natančno sledite postopku, ki je opisav v nadaljevanju – in zamašena školjka bo kmalu le še neprijeten spomin.

Navodila za odmaševanje školjke s pomočjo detergenta

  1. Posodico napolnite s 120–240 mililitri detergenta za pomivanje posode. Priporočamo vam, da uporabite čim kakovostnejši detergent. Manj kakovostni detergenti za pomivanje posode so namreč pogosto precej razredčeni, kar zmanjša verjetnost za uspešnost metode.
  2. Nataknite si rokavice in odstranite vse delce, ki plavajo v vodi (na primer koščke toaletnega papirja).
  3. Če je gladina vode v školjki visoka, poskušajte s pomočjo posodice odstraniti čim več vode.
  4. V školjko nato nalijte detergent za pomivanje posode in počakajte najmanj 30 minut. Detergent bo sicer hitro potonil na dno, vendar bo potreboval čas, da zmehča obstrukcijo v školjki.
  5. V velikem loncu segrejte večjo količino vode, ki jo nato z višine približno 30 cm vlijte v školjko. Voda mora biti vroča, vendar pazite, da ne bo prevroča, saj lahko sicer poškodujete straniščno školjko.
  6. Počakajte približno 5 minut, nato pa potegnite vodo.

Še nekaj odličnih metod za odmaševanje straniščne školjke …

Če trik z detergentom ni deloval, lahko preizkusite eno od naslednji metod:

  • SODA BIKARBONA IN KIS: V straniščno školjko stresite skodelico sode bikarbone. Malce počakajte, nato pa počasi prilijte dve skodelici kisa, ki bo reagiral s sodo bikarbono. Na površini bo nastajala pena, slišali boste šumenje. Med reakcijo se namreč sprošča ogljikov dioksid, ki lahko snovi/predmete, ki mašijo školjko, potisne naprej. Počakajte približno pol ure. Nato lahko v školjko nalijete še lonec vroče vode (sledite navodilom, opisanim pri metodi z detergentom za posodo).
  • TRIK S PLASTENKO: Pri tej metodi potrebujete samo prazno 1-litrsko ali 1,5-litrsko plastenko (odvisno od velikosti odprtine školjke). Previdno odrežite zgornji del plastenke. Plastenko nato uporabite za odmaševanje školjke. Z odrezanim robom potisnite navzdol, nato pa sunkovito potegnite navzgor. Ponavljajte, dokler se školjka ne odmaši.
  • (GRENKA) SOL: Potrebujete skodelico navadne kuhinjske soli – še boljša izbira pa je grenka sol. Izbrano sol stresite v straniščno školjko. Počakajte približno eno uro, postopek pa tudi tu zaključite z vročo (vendar ne vrelo!) vodo.

Pri Premanturi večje onesnaženje morja

Pulj, 11. junija – Pri Premanturi v hrvaški Istri že od nedelje čistijo morje, potem ko je zaenkrat še neznana snov onesnažila nekaj sto metrov obale. Lokalne oblasti kopanje na tem območju odsvetujejo do konca čiščenja, poročajo hrvaški mediji.

Iz puljske luške kapitanije so v ponedeljek za hrvaško tiskovno agencijo Hina pojasnili, da se je onesnaženje morja zgodilo na območju kampa Stupice v Premanturi. O vzrokih onesnaženja niso želeli ugibati do rezultatov analize, so pa pojasnili, da gre za ogljikovodikove snovi, ki so prišle z morja. Plavajoče snovi po vonju in lastnostih spominjajo na naftne derivate.

Potrdili so, da je onesnaženje prišlo z morja in da preiskava še poteka. Morske madeže so zaznali v uvali kampa Stupice ter v uvali Pod lokve na zaščitenem območju Kamenjaka, zato so postavili približno 800 metrov zaščitnih pregrad.

Stanje v Stupicah je bilo po besedah župana občine Medulin Ivana Kirca v ponedeljek že veliko boljše, čiščenje pa se nadaljuje tudi danes.

Kirac je še opozoril, da kopanje odsvetujejo, dokler ne bodo očistili zaliva in opravili analize morske vode. Poudaril je tudi, da onesnaženje ni doseglo bližnjih otokov.

Letošnji maj nadpovprečno namočen

Ljubljana, 11. junija – Letošnji maj je bil nekoliko toplejši kot običajno, nadpovprečno namočen in slabo osončen, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). Količina padavin je bila maja občutno nad dolgoletnim povprečjem.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991-2020 je na državni ravni znašal 0,5 stopinje Celzija, kar umešča letošnji maj na 18. mesto najtoplejših majev od leta 1950. Najtoplejši v tem obdobju so bili maji 2003, 1958 in 2018, najhladnejša pa maja 1991 in 1957. Letošnji maj je bil od dolgoletnega povprečja toplejši predvsem v vzhodni in delih južne Slovenije. Pozitiven temperaturni odklon na državni ravni sicer na Arsu beležijo že 12 mesecev, kar je nov rekord.

Količina padavin je bila maja na državni ravni občutno nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 161 odstotkov, kar letošnji maj uvršča na sedmo mesto najbolj namočenih majev od leta 1950. V tem obdobju je bil najbolj namočen maj 2021, s kazalnikom kar 207 odstotkov, najmanj pa maj 1958, ko je kazalnik višine padavin dosegel le 16 odstotkov.

Majska slika višine padavin po Sloveniji je precej raznolika. V večini države je kazalnik višine padavin znašal med 130 in 180 odstotkov. Ponekod v Karavankah, na Pohorju ter na postojnskem in ribniškem območju je kazalnik višine padavin segel tudi nad 220 odstotkov. Vmes so bila območja z bistveno manj padavinami – v okolici Brežic in Nove Gorice je bila višina padavin celo blizu majskega povprečja, na spletni strani še poroča Arso.

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991-2020 je bil letošnji maj v večjem delu Slovenije moker do zelo moker, ponekod v Alpah, na Pohorju in na Dolenjskem pa celo izjemno moker.

Snežne razmere so bile maja običajne, snežna odeja je v višjih delih visokogorja ležala ves mesec, pod 2000 metri pa je sneg večinoma skopnel. Na Kredarici je višina snega skozi mesec sledila dolgoletnemu povprečju, saj ni bilo obdobij izrazito toplega vremena ali obilnega sneženja. Sprva je bilo snega 300 do 320 centimetrov, zadnje jutro meseca pa 135 centimetrov.

Letošnji maj je bil na ravni Slovenije podpovprečno osončen, s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja na državni ravni 83 odstotkov, kar ga uvršča med četrtino najmanj sončnih majev od leta 1961. Najmanj sončnega vremena je bilo leta 2019, najbolj osončena pa sta bila maja 1979 in 2011.

Maj je bil podpovprečno osončen v večini Slovenije, še nekoliko manj sonca je bilo na Idrijskem, le v Pomurju je bilo normalno sončno, še navaja Arso.

Domače kurkumine kroglice

Kurkumine kroglice z zdravimi maščobami so okusen način, kako si zagotoviti svoj dnevni odmerek kurkume brez spakovanja. Kurkuma je začimba, ki jo ima večina izmed naših rednih bralcev verjetno že v svoji kuhinji. Znana je po svoji živi barvi, koren kurkume pa ima številne zdravstvene koristi. Vendar pa njen okus sam po sebi ni najboljši, zato je boste mogli pojesti “na žličko”.

Domače dopolnilo iz kurkume

Kurkumo redno uporabljam v jedeh, vendar pa te domače kurkumine kroglice vsebujejo bolj koncentrirano količino začimbe. So odlične, ko potrebujete močnejši učinek. Imajo veliko boljši okus kot kurkuma v prahu, ki jo pomešano z vodo.

Naredite jih še močnejše

Nekatere sestavine povečajo biološko uporabnost kurkumina in kurkume. To pomeni, da jo naše telo lahko še bolj izkoristi. Sestavine, ki pomagajo okrepiti protivnetne in antioksidativne lastnosti kurkume so:

  • Kvercetin, bioflavonoid, zavira encim, ki zmanjšuje delovanje kurkumina.
  • Črni poper vsebuje močan alkaloid piperin. Izvleček črnega popra lahko poveča biološko uporabnost kurkumina za do 2.000%.
  • Maščobne kisline (kot npr. kokosovo olje) prav tako povečajo biološko uporabnost.

Kako izdelamo kurkumine kroglice

Med pomaga vezati kurkumo v prahu skupaj in prikrije grenak okus. Kokosovo olje jih naredi kremaste in bogatejšega okusa. Kroglice naj bodo majhne, približno velikosti kovanca. Preveč kokosovega olja naenkrat lahko povzroči prebavne težave.

Pri mešanju bodite previdni, saj kurkuma barva oblačila in lahko obarva tudi kožo. Ste vedeli, da kurkuma lahko pobeli zobe?

Potrebujemo:

  • Srednje veliko posodo za mešanje
  • Metlico za stepanje
  • Pekač
  • Papir za peko

Sestavine za cca. 16 kroglic:

  • 2 in ½ žlice kurkume
  • 1 čajna žlička kvercetina v prahu (neobvezno)
  • ½ čajne žličke cimeta
  • ¼ čajne žličke mletega ingverja (ali nageljnovih žbic)
  • 1 velik ščep črnega popra
  • 5 čajnih žličk surovega medu
  • 2 čajni žlički kokosovega olja

Priprava:

  1. Obložite pekač s papirjem za peko.
  2. V mešalni posodi previdno zmešajte vse sestavine v prahu.
  3. Dodajte stopljeno kokosovo olje in med. Če je zmes preveč suha, dodajte še malo kokosovega olja, dokler se ne oblikuje v gosto testo.
  4. Z žlico zajemite majhno količino zmesi in jo oblikujte v kroglico velikosti frnikole.
  5. Položite na pekač in ga dajte v zamrzovalnik, da se strdijo.

Uporaba:

Vzemite 1-2 kroglici na dan.
Hranite v hladilniku ali zamrzovalniku (če ste jih naredili veliko za dlje časa) v nepredušni posodi.

Kaj še lahko izdelamo iz kurkume?

Za rabo konoplje v medicinske namene 66,68-odstotna podpora, za osebno rabo pa 51,54-odstotna

Ljubljana, 10. junija – Večina volivcev se je na posvetovalnem referendumu v nedeljo strinjala, da se dopustita gojenje in predelava konoplje v medicinske namene. Za jih je bilo 66,68, proti pa 33,32 odstotka. Manj prepričljivo so volivci podprli legalizacijo konoplje za osebno rabo, saj jih je za glasovalo 51,54, proti pa 48,46 odstotka, kažejo delni neuradni izidi DVK.

Referenduma se je po doslej objavljenih podatki udeležilo skoraj 39 odstotkov volilnih upravičencev.

Volivci so na referendumu o rabi konoplje odgovarjali na dve referendumski vprašanji: Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene? ter Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?

Posvetovalni referendum o rabi konoplje v medicinske namene so predlagali v Gibanju Svoboda, v parlamentarni proceduri pa so referendumsko vprašanje preoblikovali v dve, torej tako o rabi konoplje za medicinske namene kot za osebno rabo. V času kampanje je bilo v ospredju ravno vprašanje legalizacije konoplje za osebno rabo.

Zagovorniki so prepričani, da bi ob sprostitvi uživanja konoplje za omejeno osebno rabo na tem področju uvedli tudi večji nadzor ter zagotovili standardizacijo in konkretnejše ozaveščanje prebivalstva, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi imela legalizacija konoplje za osebno rabo negativne posledice za javno zdravje.

Opozicijski SDS in NSi sta tudi vložili zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu omenjenega referenduma, ustavno sodišče neustavnosti ni ugotovilo.

Referendumsko odločanje je v nedeljo potekalo še o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah DZ. Referendumi so potekali hkrati z volitvami poslancev iz Slovenije v Evropski parlament.

8 nasvetov za premagovanje stalne zaskrbljenosti

Občasne skrbi so seveda popolnoma običajen in neizogiben del človeške izkušnje. Vendar pa lahko te hitro prerastejo v stalno zaskrbljenost, ki močno zmanjša kakovost našega življenja.

Nenehno preigravanje najbolj črnih scenarijev oziroma nenehno razmišljanje o negativnih stvareh, ki jih lahko prinese prihodnost, je resna težava, ki vas lahko popolnoma ohromi. Pretirana zaskrbljenost je nemalokrat tudi povod za resne kronične bolezni – oziroma eden izmed dejavnikov, ki povečujejo nevarnost za tovrstna obolenja. Hkrati pa lahko negativno vpliva na imunski sistem, apetit in na spanec. Če opažate, da se zadnje čase vedno bolj pogrezate v najrazličnejše skrbi, je vsekakor čas za ukrepanje.

Poskušajte se upreti tistemu, kar prinaša zgolj hipno olajšanje

Ljudje, ki so pogosto zaskrbljeni oziroma tesnobni, so v veliki nevarnosti, da zapadejo v odvisnost. To je lahko na primer odvisnost od nezdrave hrane, alkohola, drog ali televizije. Čeprav gre seveda za različne oblike odvisnosti, pri čemer so nekatere še posebno nevarne, ni dolgoročno nobena izmed njih dobra za vas. Osnova pri poskusih premagovanja pretirane zaskrbljenosti je tako ta, da se izognete pasti navideznih rešitev, ki lahko sicer za kratek čas prinesejo nekaj olajšanja, vendar pa vas nato pahnejo še globlje. Ko nameravate tesnobo zadušiti s tovrstnimi sredstvi, se poskušajte spomniti, da obstajajo precej produktivnejši načini za spopadanje s situacijo. Če ne gre drugače, si lahko rečete, da bodo te hitre rešitve še vedno tam, če vse drugo odpove, zato lahko najprej vsaj poskusite z bolj zdravim pristopom.

Pasivno premlevanje zamenjajte z aktivnim načrtom

Skrbi sicer same po sebi niso nujno nekaj negativnega. Prav zaskrbljenost lahko predstavlja motivacijo za to, da spremenimo svoje nezdrave navade. Če nas začne skrbeti, da bi lahko resneje zboleli, nas lahko na primer to spodbudi k temu, da se začnemo več gibati, bolj zdravo prehranjevati ali da opustimo razvade, kot je kajenje. Po drugi strani pa so lahko skrbi, v povezavi s katerimi ne ukrenemo nič, seveda zelo problematične. Prav to, da ničesar ne spremenimo, lahko namreč prispeva k povečevanju zaskrbljenosti, kar nas lahko še dodatno pasivizira. Ne glede na to, kaj je tisto, kar vas najbolj skrbi, je tako pomembno, da poskušate razmisliti o tem, kaj lahko ukrenete, da se ne bi uresničili najbolj črni scenariji. Ti ukrepi sicer včasih niso zelo očitni, a običajno vendarle obstajajo vsaj določene možnosti za aktivnejši pristop.

Nase ne glejte izključno kot na žrtev

Pretirana zaskrbljenost je nemalokrat povezana tudi s pomanjkanjem samozavesti in z občutkom, da ste večna žrtev. V tem primeru gre pogosto za skrbi glede tega, kaj si drugi mislijo o vas, kako vse vas lahko prizadenejo ipd. Pomembno je, da se opomnite, da ne morete nadzorovati dejanj ali misli drugih ljudi. Po drugi strani pa imate moč, da nadzorujete svoje odzive. Če si boste priznali, da imate precej več moči, kot ste verjeli doslej, bo postalo to, kaj vam lahko naredijo drugi, precej manj pomembno, posledično pa se bodo zmanjšale tudi vaše skrbi.

Razvajajte se z malenkostmi

Spiralo negativnih misli oziroma skrbi lahko vsaj začasno prekinete z drobnimi razvajanji, pri čemer seveda pazite, da ne bo šlo za nekaj, kar lahko vodi v nezdravo odvisnost. V mislih imamo predvsem razvajanja v obliki sproščujočih kopeli, masaž, plesanja ob najljubši glasbi, šopka cvetlic, ki si ga poklonite na poti iz službe, in podobne drobne radosti, ki vam polepšajo dan. Naj vam ne bo škoda porabiti časa ali denarja za tovrstna razvajanja. Čeprav gre za navidezne malenkosti, vam lahko pomagajo, da preusmerite pozornost k lepšim platem življenja, namesto da se nenehno utapljate v skrbeh.

Razmislite, kaj je tisto, kar je za vas resnično pomembno

Jasno začrtani cilji v kombinaciji z jasnim zavedanjem, katere so vaše najpomembnejše vrednote, ki se jim ne želite odpovedati za nobeno ceno, so izvrstna podlaga za umirjeno življenje, ki ni napolnjeno z nenehnimi skrbmi. Stalna zaskrbljenost je namreč še posebno razširjena med tistimi, ki ne vidijo pravega smisla v življenju in ki težko izberejo pot, ki ji želijo slediti. Nujno je torej, da si vzamete čas in zares dobro razmislite o tem, kako želite živeti. Priporočamo vam, da ugotovitve zapišete in jih shranite tako, da jih boste imeli vedno pri roki. Ko se vas polotijo skrbi, se vprašajte, kako pomembno je v resnici tisto, glede česar ste zaskrbljeni. Lahko zares vpliva na vaše osnovne cilje ali gre za nekaj, kar bo najverjetneje že kmalu povsem irelevantno?

Poiščite nekoga, s komer se lahko iskreno pogovorite

Medtem ko sreča raste, če jo z nekom delimo, velja za skrbi povsem nasprotno: dokler jih hranimo samo zase, se pospešeno širijo oziroma povečujejo, ko pa jih delimo z drugimi, postanejo pogosto mikroskopsko majhne, včasih pa se celo povsem razblinijo. Odličen način za premagovanje pretirane zaskrbljenosti je tako pogovor. To je lahko pogovor s prijateljem oziroma bližnjo osebo, včasih pa je smiselna tudi strokovna pomoč. Če se trenutno težko odprete oziroma če ne veste najbolje, kako spregovoriti o svojih skrbeh, jih poskušajte vsaj zapisati. Ko bodo na papirju ali zaslonu, boste lažje vzpostavili nekaj zdrave distance in nanje pogledali bolj racionalno. Tako se vam bo najverjetneje odprl širši kontekst, znotraj katerega bodo vaše skrbi precej manjše, kot se zdijo sicer.

Seznanite se s tehnikami za večjo čuječnost

Stalna zaskrbljenost je seveda neločljivo povezana s tem, da oseba ne živi zares v sedanjem trenutku, ampak v nekakšni zamišljeni prihodnosti. Medtem ko se ukvarjate s tem, kaj vse se bo morda zgodilo, pri čemer so lahko vaši strahovi popolnoma nerealistični, niste zares pozorni na tisto, kar se resnično dogaja v sedanjosti. Življenje tako beži mimo, vi pa tega skorajda ne opazite. Za ljudi, ki so nagnjeni k pretirani zaskrbljenosti, je tako izjemno koristno, da se pobliže spoznajo s tehnikami, ki pomagajo pri tem, da postanemo bolj čuječni. Gre za stanje osredotočenosti na tukaj in zdaj, ki ima lahko izredno pomirjajoč učinek. Če boste bolj pozorni na to, kar se dogaja v posameznem trenutku, bodo vaše misli težje ušle k skrbem glede prihodnosti.

Sprostite energijo s pomočjo telesne aktivnosti

Pretirane skrbi je mogoče dojemati tudi kot obliko presežka energije, ki se kopiči v vas, zato postajate vedno bolj nemirni oziroma tesnobni. Najverjetneje poznate tisti občutek, ko lahko na koncu dneva, ki ste ga preživeli zelo aktivno, razmišljate le še o postelji. Gre za izjemno prijeten občutek popolne umirjenosti, ko niti za hip ne pomislimo na tisto, kar nas tare sicer. Čeprav ni realistično, da bi lahko to stanje dosegli vsak dan, saj najverjetneje nimate časa, da bi se dan za dnem več ur ukvarjali s športom, se lahko občutkom prijetne utrujenosti po aktivno preživetem dnevu vsaj približate. Več časa ko si boste vzeli za telesno aktivnost, manjša bo možnost, da vas preplavijo (iracionalne) skrbi. Za ljudi, ki se spopadajo z nenehno zaskrbljenostjo, je tako gibanje še posebno pomembno – še toliko bolj pa za tiste, ki zaradi skrbi pogosto težko zaspite, saj v postelji dolgo razmišljate o slabih stvareh, ki bi se lahko pripetile. Poiščite torej dejavnost, v kateri boste uživali in ki vam bo omogočala, da sprostite negativno energijo, ki se sicer kopiči v vas. To bo pomagalo tako pri (morebitnih) težavah s spanjem kot pri zaskrbljenosti nasploh.

Hujšanje po porodu: zanesljivo in varno do zastavljenega cilja

Hujšanje po porodu ni le estetska želja, ampak pogosto tudi zdravstvena potreba, ki pripomore k boljšemu počutju in večji samozavesti. Pomembno je, da razumemo, da je telo po nosečnosti in porodu v stanju okrevanja. Hormonske spremembe, utrujenost in novi življenjski ritem lahko močno vplivajo na proces izgube teže. Hujšanje v tem obdobju zahteva poseben pristop, ki upošteva fizične in psihične potrebe novopečene mame.

Povečanje telesne teže med nosečnostjo je seveda povsem običajno. Povezano je tako z otrokovo težo kot s težo posteljice in amnionske tekočine, pripravo prsi na dojenje ipd. Pri tem je sicer treba upoštevati, da se priporočila glede tega, koliko kilogramov je dobro pridobiti, razlikujejo glede na težo ženske pred zanositvijo.

A čeprav je to, da se ženska med nosečnostjo zredi, pričakovano, pa se v telesu mnogih nosečnic v tem obdobju vendarle nakopiči preveč odvečnih maščobnih zalog. Marsikatera novopečena mama se tako po porodu ukvarja tudi z vprašanji, kako se čim prej znebiti odvečnih kilogramov. Če se s podobno težavo soočate tudi sami, imamo za vas nekaj koristnih nasvetov, kako se lotiti projekta, imenovanega »hujšanje po porodu«.

Ne bodite pretirano strogi do sebe

Fotografije zvezdnic, ki se že kmalu po porodu ponašajo z zavidanja vredno postavo, pogosto pomenijo pritisk za ženske, ki so pravkar rodile. Vendar pa je zelo pomembno, da si ne postavljate nedosegljivih ciljev in da ne poskušate shujšati praktično čez noč. Upoštevajte, da potrebuje vaše telo v tem obdobju kar nekaj počitka. Pretirano naprezanje lahko povzroči več škode kot koristi. Obenem pa imejte v mislih, da je skrb za novorojenčka že sama po sebi dovolj naporna, zato hujšati začnite postopoma. Četudi se med nosečnostjo niste pretirano zredili, preoblikovanje telesa pogosto zahteva vsaj nekaj mesecev, pri čemer se je treba zavedati, da nosečnost in porod povzročita določene spremembe, ki niso reverzibilne. Seveda pa lahko v primeru, da ste pridobili precej več kilogramov, kot bi bilo priporočljivo, hujšanje po porodu traja še nekoliko dlje.

Izbuga kilogramov po nosečnosti

Za hujšanje po porodu se ne priporoča drastičnih diet

Pretirano omejevanje kalorij po porodu je lahko zelo problematično. Prvi razlog za to je, da si vaše telo tako ne bo moglo resnično opomoči. Če dojite, ima lahko to seveda tudi negativen vpliv na tvorbo mleka oz. na njegovo hranilno sestavo. Za povrh pa drastične diete pogosto povzročijo t. i. jojo učinek, kar pomeni, da lahko na koncu pridobite več kilogramov, kot ste jih izgubili. Odsvetovano je, da se pri doječih ženskah vnos spusti pod približno 1800 kcal na dan. Vedeti namreč morate, da med dojenjem porabite kar nekaj kalorij, zato je tudi v primeru, da se še niste začeli redno gibati, poraba mnogo večja, kot bi bila sicer.

Ne pozabite na vlaknine

Vlaknine so izjemno pomemben del zdravega in uspešnega hujšanja. Zaradi strahu, da bi lahko določena živila povzročila krče pri otroku, pa mnoge ženske, ki dojijo, močno omejijo prav vnos tistih živil, ki veljajo za najboljše vire vlaknin. Seveda je nujno, da se izognete tistim živilom, za katera je jasno, da povzročajo težave vašemu dojenčku. Vendar pa obenem pazite, da s svojega jedilnika ne boste povsem brez potrebe črtali hrane, ki je zdrava in ki vam lahko uspešno pomaga pri hujšanju po porodu.

Ne zanemarjajte pomena spanja

Nove obveznosti, ki pridejo v paketu z novorojenčkom, so pogosto krive za precejšnjo časovno stisko v obdobju neposredno po porodu. Ena prvih stvari, ki jih novopečene mame takrat žrtvujejo, je spanec. Vendar pa je še kako pomembno, da izkoristite vsako priložnost za to, da se naspite. Poskusite torej tudi sami spati takrat, ko spi vaš otrok, namesto da se pretirano obremenjujete s tem, da je vaše stanovanje razmetano ipd. To je seveda v prvi vrsti pomembno zaradi vašega zdravja in počutja. Obenem pa raziskave jasno kažejo, da se ženske, ki si po porodu vzamejo dovolj časa za spanec, običajno precej laže znebijo odvečnih kilogramov, ki so jih pridobile med nosečnostjo. Če ste kronično neprespani, težko skrbite tako za otroka kot zase. Naj vas torej ne bo strah zaprositi za pomoč, če je to potrebno.

Oskrbite se z zdravimi prigrizki

Ljudje, ki se lotevajo hujšanja, so pogosto pretirano optimistični. Tako na primer verjamejo, da si bodo vsak dan vzeli čas za pripravo kompleksnih obrokov, ki bodo zdravi in hranilno uravnoteženi, čeprav je njihov urnik že brez tega zelo natrpan. Tako je tudi v obdobju po porodu težko pričakovati, da boste imeli vsak dan dovolj časa, predvsem pa energije za kuhanje. Ženske na porodniškem dopustu tako velikokrat posegajo po nezdravih prigrizkih, ki povzročajo, da se številka na tehtnici še dodatno povečuje. Če že nimate časa za polnovreden obrok, je seveda dobro, da so vsaj prigrizki čim bolj zdravi in hranljivi. Tako vam priporočamo, da imate vedno pri roki zdrave prigrizke, ki ne zahtevajo posebne priprave in ki si jih lahko privoščite brez slabe vesti.

V hujšanje po porodu vključite telesno aktivnost v svoj vsakdan

Novorojenček ni nujno ovira, zaradi katere vam primanjkuje časa za telovadbo, ampak je lahko prav nasprotno – spodbuda, da postanete bolj aktivni. Poskušajte torej razmisliti, kako bi lahko povezali preživljanje časa z otrokom in telovadbo. Najbolj očitna možnost so seveda sprehodi z vozičkom, vendar to še zdaleč ni edina opcija. Ko bo otrok star nekaj mesecev, se lahko npr. skupaj vpišeta v tečaj plavanja za dojenčke. Na spletu lahko najdete tudi številne videoposnetke, ki prikazujejo, kako lahko mnoge vaje izvajate kar z dojenčkom. Odlična priložnost za telovadbo pa je lahko tudi hoja v hribe z dojenčkom na hrbtu.

Bodite torej kreativni in ne dovolite, da otrok postane izgovor za zanemarjanje telesne aktivnosti. Seveda pa se pred tem prepričajte, ali lahko resnično že začnete telovaditi. Najboljši naslov za informacije o tem je zagotovo vaša ginekologinja. Težko je namreč podati splošno oceno glede tega, kako dolgo je smiselno čakati s telovadbo, saj je to močno odvisno od dejavnikov, kot so na primer, ali je šlo za vaginalni porod ali za carski rez, ali je med porodom morda prišlo do zapletov, v kakšni formi ste bili med nosečnostjo, kakšno je vaše trenutno počutje itn.

Hujšanje po porodu

Smiselno izkoristite čas za samostojno vadbo

Čeprav se lahko številnih oblik telovadbe lotite kar skupaj z otrokom, pa je pri nekaterih vrstah telesne aktivnosti to vendarle nekoliko težje. Ko imate urejeno varstvo za otroka in čas za samostojno vadbo, je tako smiselno, da se osredotočite predvsem na tiste oblike vadbe, ki si jih sicer teže privoščite in katerih učinki so najizrazitejši. Če ste na to že pripravljeni, je lahko dobra izbira vadba z utežmi. Preoblikovanje postave bo tako precej hitrejše, kot če bi se ukvarjali izključno z aerobnimi aktivnostmi. Obenem pa lahko vaje z utežmi pomagajo pri preprečevanju nevarnosti za zmanjševanje kostne gostote, do česar lahko sicer pride med dojenjem.

Povežite se z drugimi ženskami, ki so pred kratkim rodile in ki poskušajo shujšati

Ne glede na to, kakšen je naš cilj, je zelo zaželeno, da imamo pri tem nekaj podpore. In kdo lahko bolje razume željo ženske, ki se želi znebiti presežka maščob, nakopičenih med nosečnostjo, kot druga ženska, ki je sama v podobni koži. Tako je priporočljivo, da se povežete z drugimi ženskami s podobnim ciljem. Medsebojna podpora bo zagotovo zelo koristna za to, da ne obupate prehitro.

Ne glede na to, ali želite hitro povrniti svojo postavo ali se postopoma vrniti v formo, je ključ do uspeha v uravnoteženem pristopu, potrpežljivosti in ljubezni do svojega telesa. Hujšanje po porodu je potovanje, ki ga vsaka ženska prehodi po svoje – naj bo to potovanje zdravo in izpolnjujoče.

Poskrbite, da hujšanje ne bo imelo negativnega vpliva na dojenje

Hujšanja po porodu se sicer lahko lotite, čeprav (še vedno) dojite. Vendar pa morate paziti na to, da z izbranim pristopom ne boste zmanjšali tvorbe mleka. Kot že omenjeno, je treba paziti predvsem na to, da kalorični deficit ni prevelik. Na to, koliko kalorij se porabi med dojenjem, vplivajo različni dejavniki (med drugim je seveda zelo pomembno to, kolikokrat na dan dojite in kako dolgo). Vendar pa v povprečju velja, da ženska med dojenjem porabi približno 450–500 kcal dnevno. Tako je smiselno upoštevati to številko, da ne boste pretirano zmanjšali kaloričnega vnosa, saj se lahko sicer nastajanje mleka v telesu močno upočasni oziroma zmanjša ali pa celo povsem ustavi.

Pomagate pa si lahko tudi z dodatnimi ukrepi, ki spodbujajo tvorbo mleka in ki tako omogočajo, da lahko dojite čim dlje. Eden takšnih ukrepov je vmesno črpanje mleka, saj s tem sporočite telesu, da so potrebne dodatne zaloge. Koristni so lahko tudi nekateri naravni pripravki, ki imajo pozitiven vpliv na količino mleka (za take snovi se uporablja tudi poimenovanje galaktogogi). Še posebej učinkoviti so čaji in podobni pripravki iz rastlin, kot so grško seno, lucerna oziroma alfalfa, koromač in navadna jastrebina. Hkrati pa ima lahko blagodejen učinek tudi uživanje ovsenih kosmičev, lanenih in sezamovih semen ali pivskega kvasa. Tudi v primeru naravnih pripravkov za spodbujanje laktacije pa je seveda dobro, da se pred začetkom njihove uporabe posvetujete z ginekologinjo.

Hrana kot kompenzacija – čustveno prehranjevanje

Preobremenjenost in zahtevnost dinamike življenja, čustvene stiske, težave v odnosih, s katerimi se sooča sleherni človek skoraj vsakodnevno, se morajo na določen način sprostiti, da lahko funkcioniramo naprej. Če se ne naučimo čustvene samoregulacije, izražanja svojih potreb, postavljanja mej in modrosti zavestne izbire, ki peljejo v harmonizacijo telesa, misli in emocionalnega stanja, bomo nezavedno poiskali kompenzacijo.

Ena med najpogostejšimi je čustveno prehranjevanje in prenajedanje. Lahko so seveda tudi kakšne druge oblike kompenzacij, kot so alkohol, cigareti, droge, pretirana športna aktivnost in spolnost, delo brez počitka … Smo zelo iznajdljivi pri iskanju načinov za utišanje notranjega glasu. Bežimo sami pred sabo in zanikamo svoje čustveno stanje. Rešitev je v zavedanju in zavestnem spreminjanju svojega delovanja.

Kaj je čustveno prehranjevanje?

Ko smo preveč v stresnem stanju in ne reguliramo svojih čustev ali jih ne znamo regulirati, začnemo nezavedno iskati način za kompenzacijo in začasno sprostitev. Torej uporabljamo hrano (večinoma stimulativne narave), da se nam ni treba soočati z lastnim čustvenim doživljanjem. Na žalost ne jemo le, da bi zadovoljili fizično lakoto in dali telesu dovolj goriva in hranil za normalno funkcijo. Mnogim je hrana tolažba, način, da zmanjšajo stresni odziv, da se nagradijo in spodbudijo občutek sproščenosti in ugodja po težkem dnevu ali ko se pojavijo močni čustveni odzivi. Uživanje hrane, s ciljem, da bi se počutili boljše, zapolnili čustveno praznino, samoto in sprostili napetosti ne prinaša rezultatov, ki bi jih želeli.

Po čustvenem prenajedanju, ki po navadi vključuje junk food, procesirano, mastno, močno slano in sladko “hrano” (slani prigrizki, pice, sladoled, piškoti, čokolade …) se počutimo še slabše, saj dejansko ne razrešimo svoje stiske (jo kemično nekoliko odložimo zaradi izločanja hormonov ugodja, kot so dopamin, endorfini, serotonin, norepinefrin), temveč se še dodatno začne boditi občutek krivde zaradi prenajedanja z nezdravo hrano.

Čustva prenajedanje

Ali sem čustveni jedec?

  • Jem več, ko sem v stresnem stanju
  • Jem tudi, ko nisem lačna in sem že polna
  • Ne zavedam se zakaj in kaj jem
  • Ko jem, razmišljam kaj bom še pojedla
  • Jem, da se počutim boljše (ko sem žalostna, v skrbeh, jezna, anksiozna, ko mi je dolčas, sem osamljena …)
  • Hrepenim po določeni hrani
  • Nagrajujem se s hrano
  • Jem preko meje sitosti
  • Jem, ko mi pade energija
  • Hrana je moj prijatelj, moje edino zadovoljstvo in me pomirja
  • Ob hrani se počutim nemočno in brez kontrole
  • Nimam rednih obrokov in ob lakoti najprej pojem hrano, ki me pomirja

Cikel čustvenega prenajedanja

Občasno uživanje manj zdrave hrane, nekoliko preko naših potreb, ko nekaj praznujemo, ne bo iz nas naredilo čustvenega jedca. Če pa se ta vzorec pojavlja pogosto in če opažamo tudi odvisnost od živil, ki nas tolažijo (to se zagotovo ne zgodi pri uživanju nepredelanih osnovnih živil, saj smo težko odvisni od recimo brokolija ali jabolk) in smo ujeti v cikel stres ali vznemirjenost – prevzetost z občutkom potrebe po takojšnjem hranjenju – pojem več, kot potrebujem in to večinoma nezdravo hrano – počutim se kriva in nimam moči nad hrano, potem vemo, da imamo resno težavo. Dejansko se soočamo s čustveno lakoto, ki pelje v nezadovoljstvo povezano z nezmožnostjo čustvene regulacije in nemoči povezane s prehranjevanjem.

Razlike med čustveno in fizično lakoto

Čustvena lakota je lahko izjemno močna in jo pogosto hitro zamenjamo za fizično lakoto, ampak vseeno obstajajo jasni pokazatelji, ki nam lahko pomagajo, da analiziramo svoje prehranske navade in ugotovimo kakšen jedec smo.

Čustvena lakota pride nenadomaFizična lakota prihaja postopoma (razen, če nismo jedli zelo dolgo)
Čustveno lakoto moramo zadovoljiti takojFizično lakoto lahko odložimo
Pri čustveni lakoti hrepenimo po točno določeni hrani, teksturi, okusu in vonju (nekaj, kar nas takoj dvigne, kot je tortica ali junk food)Pri fizični lakoti je marsikatera hrana sprejemljiva in nismo preveč izbirčni (najemo se tudi le od sadja ali zelenjave)
Čustvena lakota ne zadovolji našega želodca (lahko pojemo velike količine hrane brez občutka sitosti in zavedanja)Fizična lakota izgine, ko se želodec napolni (dobimo signal, da imamo dovolj)
Čustvena lakota je povezana z občutki krivde, sramu in nemočiZadovoljevanje fizične lakote je povezano z zadovoljstvom

Identificiraj svoje trigerje

Prvi korak je zavedanje in samoopazovanje. V katerih situacijah, odnosih, mestih … posegam po tolažilni hrani? To niso situacije, ki so nujno neprijetne. Lahko so prijetne in se s hrano nagrajujemo, z njo praznujemo, ampak tudi v teh primerih je ona del naše kompenzacije za čustveno regulacijo. S hrano se spravimo v otopelost, da nič ne čutimo razen začasnega fizičnega ugodja, ki ga povzroča telo s pomočjo kemičnega odziva po zaužitju določene hrane (zlasti tiste, ki nas zasvoji, kot so sladkor, sladkarije, sir, mleko, kruh, peciva, čokolada, sladoled …).

Najbolj pogosti razlogi za čustveno prehranjevanje so:

  • Stres
  • Čustvena stanja (jeza, žalost, strah, anksioznost, osamljenost, sram, krivda, zamere, nemoč, razočaranost …)
  • Dolgčas in občutek neprijetne praznine, neizpolnjenosti, nesmisla in nezadovoljstva
  • Otroške navade v povezavi s prehranjevanjem (starši ali stari starši so nas nagrajevali ali kaznovali za njih primerno in neprimerno vedenje recimo s sladkarijami ali pico, dajali so nam tolažilno hrano, da nas pomirijo, izražali so ljubezen do nas preko določene hrane, ki je zasvojilna in povzroča ugodje)
  • Socialni vplivi (jemo preveč, ko smo v družbi, ki stimulira prenajedanje in nezdravo prehranjevanje ali zaradi anksioznosti, ki jo povzroča stik z drugimi)

Rešitve za premagovanje čustvenega prehranjevanja

Čustveno prehranjevanje in prenajedanje je mogoče spremeniti v zdrav odnos do hrane in zdravo prehranjevanje. V večini primerov si lahko pomagamo sami, včasih pa se je treba obrniti na strokovno pomoč in razrešiti travme, ki so povezane s tovrstno kompenzacijo. Tukaj je nekaj uporabnih nasvetov.

Vodim čustveni dnevnik za ugotavljanje povezav čustvo-hrana (zapišem čustveno stanje, kaj ga je povzročilo, kako sem se počutila pred hrano, katero hrano sem zaužila ali sem želela zaužiti, da se sprostim in kako sem se počutila po takšnem prehranjevanju). To mi bo pomagalo, da ugotovim vzorce in jih zavestno spremenim.

Treniram čakanje (preden se začnem prehranjevati počakam 5 minut, spijem čaj in preverjam svoje čustveno stanje, ga sprejmem in uporabim tehnike za samoregulacijo)

Izvajam čustveno samoregulacijo in transformacijo (ko me čustva prevzamejo naredim nekaj tehnik za samoregulacijo – dihalne tehnike, tresenje telesa, kričanje v dlan s tresenjem telesa, dovolim si jokati , izvajam tapkanje …), nato izrazim svoje čustveno stanje (opisujem izključno svoje doživljanje in ne kažem s prstom na drugega), svoje potrebe in postavim jasne meje.

Skrbim zase (zdrava prehrana, telovadba, kvalitetno spanje, redna nega, sproščanje, razbremenitev, iskanje pomoči, čas zase, konjički, čustveno izražanje, izražanje potreb in postavljanje meja).

Očistim dom (nimam dostopa do tolažilne hrane, v nabavo grem, ko nisem v stresnem stanju in kupujem živila s seznama zdrave hrane ali prosim nekoga, da naredi nakup zame, če še nisem pripravljena na ta korak).

Prakticiram zavestno prehranjevanje (jem počasi, v miru, brez branja, TV in telefona)

Soočanje se seboj, s svojimi programi, vzorci, samoopazovanje, zavedanje, zavestna sprememba načina delovanja v smeri skrbi zase te bo pripeljala do boljšega zdravja, počutja, harmonije in miru. Ne glede na to koliko časa traja začaran krog čustvenega prehranjevanja, se lahko že danes odločiš in izbereš pot iz ujetosti do osvoboditve. Na to pot stopiš brez pričakovanj in pripravljena, da si daš dovoljenje za zadovoljstvo v življenju.

To so najboljši zdravilni pripravki iz česna, ki jih morate poznati

Ključni poudarki:

  • Česen krepi imunski sistem, zmanjšuje holesterol in krvni tlak ter izboljšuje prekrvavitev.
  • Pripravki iz česna (vino, kis, olje, maslo, pesto) so preprosti domači recepti z močnim zdravilnim učinkom.
  • Surov česen vsebuje alicin, močan antioksidant in antibiotik, a je potreben previdni pri kombinaciji z zdravili.

Pogostokrat slišimo, kako zelo je za naše zdravje priporočljivo uživanje česna. Poleg tega, da krepi naš imunski sistem, lahko odigra pomembno vlogo tudi pri zniževanju holesterola, zniževanju krvnega tlaka in izboljšanju našega krvnega obtoka. Učinkovit je v boju z bakterijami, virusi in zajedalci. Je močan antioksidant in deluje protivnetno. Raziskovalci pa mu pripisujejo nezanemarljivo vlogo tudi v boju proti raku.

V knjigi Zdravilna moč česna, dr. Earla L. Mindella, ki jo je izdala založba ARA, lahko najdemo poleg podrobno opisanih številnih študij in s tem pozitivnih učinkov česna tudi 150 odličnih zdravilnih receptov, ki jih lahko pripravimo kar v lastni kuhinji. Česna res ne gre zanemariti in njegovih pozitivnih učinkov smo lahko deležni na različne načine.

1. Česnovo vino

Potrebujemo:

  • 1/4 l suhega belega vina
  • 3 olupljene česnove stroke
  • 1 skodelico listov poprove mete
  • pest mladih svežih listov zelene

Zelišča dobro operemo in posušimo s kuhinjskim papirjem. Olupljeni česen na grobo nasekljamo. Vse to damo v steklenico. Dolijemo vino in pustimo en teden na hladnem.

Česnovo vino je odličen dodatek k vsem vrstam solat, saj jim daje poseben okus s pridihom na česen.

Kaj vse lahko naredimo iz česna

2. Česnov kis

Potrebujemo:

  • 10 dag česna
  • 1 čajno žličko soli
  • 6 nageljnovih žbic
  • 1,5 dag ingverja (celega)
  • 1 l vinskega ali jabolčnega kisa

Česnove stroke olupimo in skupaj s soljo stresemo v možnar, torej terilnik. Dobro ga stremo. Zmes česna in soli damo skupaj z nageljnovimi žbicami in ingverjem v lončeno posodo. Vse skupaj zalijemo s kisom in pustimo dobro pokrito 10 do 14 dni. Po tem čas vse skupaj precedimo skozi platneno krpo in nalijemo v steklenice.

Uporabimo pri vseh solatah, razredčeno z vodo lahko ponudimo kot zanimiv napitek.

3. Česnovo olje

Potrebujemo:

  • 1/2 l oljčnega olja
  • 20 olupljenih česnovih strokov
  • po tri vejice rožmarina, timijana, bazilike
  • 1 vejico žajblja

To je najenostavnejši recept za dobro česnovo oljčno olje. Vzamemo kozarec za vlaganje ali drugo posodo, ki jo lahko dobro zapremo.

Česnove stroke olupimo in jih, ne da bi jih nasekljali ali kako drugače zdrobili, damo v izbrano posodo. V posodo dodamo še vejice rožmarina, timijana, bazilike in žajblja. Prelijemo z oljčnim oljem in posodo nepredušno zapremo.

Postavimo jo v hladen in temen prostor za tri tedne. Takšno česnovo oljčno olje, če je v primerni posodi, je tudi zelo lep okras na mizi, pa tudi lepo domače darilo.

4. Česnovo maslo

Potrebujemo:

  • 1 jedilno žlico drobno nasekljanih svežih česnovih listov
  • 12 dag na sobno temperaturo ogretega masla
  • 2 trdo kuhana jajčna rumenjaka
  • sol

V priročni posodi maslo penasto vmešamo. Rumenjaka pretlačimo skozi sito. Dobro zmešamo in rahlo primešamo še nasekljane česnove liste. Posolimo. Ponudimo h kruhu ali toastu.

5.  Česnova skuta

Potrebujemo:

  • 25 dag skute
  • 4 jedilne žlice mleka ali smetane
  • 1 olupljen česnov strok
  • 1 jedilno žlico nasekljanega peteršilja
  • ščepec zmlete kumine
  • sol
  • poper

V posodo damo skuto. Česnov strok olupimo in pretlačimo skozi stiskalnico ali stremo v možnarju. Dodamo ga skuti, primešamo mleko ali smetano, nasekljani peteršilj ter ščepec kumine. Vse skupaj dobro premešamo.

Nazadnje pikantno začinimo. Ponudimo k majhnim kruhkom. Ne pozabimo na kozarec rdečega.

Najboljši pripravki iz česna

6. Pesto

Potrebujemo:

  • 8 česnovih strokov
  • 10 dag svežih listov bazilike
  • 5 dag jedrc pinije ali pistacije (zdrobljenih)
  • 1 ščepec soli
  • 1/8 l oljčnega olja
  • 1/2 skodelice naribanega trdega ovčjega sira

Olupljen česen, baziliko, jedrca in sol zdrobimo v kašo v mešalniku. Vmešamo sir in počasi dolivamo olje, da nastane voljna pasta. Postrežemo k testeninam.

7. Palačinke z ognjeno omako

Potrebujemo:

  • 8 jajc
  • sol, poper, oljčno olje

Za omako:

  • 3 čebule
  • po 2 rdeči in zeleni papriki
  • 6 paradižnikov
  • 4 česnove stroke
  • 1 čajno žličko mlete paprike
  • 1/2 skodelice mesne juhe
  • 2 jedilni žlici oljčnega olja
  • 1 čajno žličko moke
  • tabasko

Paprikam očistimo semenje in jih na drobno narežemo, čebulo narežemo na kocke, česen stremo, vse zdušimo do mehkega na vročem oljčnem olju. Začinimo s soljo, tabaskom in mleto papriko. Dodamo olupljene in na kocke narezane paradižnike, prekuhamo. Pomokamo, prelijemo z mesno juho in kuhamo na šibkem ognju.

Jajca žvrkljamo s soljo in poprom. In spečemo kot običajno spečemo palačinke.

Damo jih na krožnik, do polovice pokrijemo z omako in prepognemo.

8. Sladko-kisla česnova marinada

Potrebujemo:

  • 5 čebul
  • 4 česnove stroke
  • 1/4 l rdečega vina
  • 1/4 l kisa
  • 20 dag sladkorja
  • 5 črnih poprovih zrn
  • 2 nageljnovi žbici
  • 4 brinove jagode
  • majhen košček ingverja
  • 1/2 čajne žličke gorčičnih zrn
  • 2 lovorjeva lista

Čebulo olupimo in narežemo na kolobarje. Za pripravo marinade kuhamo vino, kis, sladkor in začimbe, dokler se sladkor ne raztopi. Dodamo čebulne kolobarje in kuhamo na šibkem ognju še 5 minut. Zavretek ohladimo.

Ta marinada je še posebno dobra za vlaganje slanih ribjih filetov. Marinado moramo pripraviti pravočasno, da fileti ležijo v njej najmanj 2 dni. Posodo postavimo v hladilnik ali na drugo hladno mesto.