8 nasvetov za premagovanje stalne zaskrbljenosti

Občasne skrbi so seveda popolnoma običajen in neizogiben del človeške izkušnje. Vendar pa lahko te hitro prerastejo v stalno zaskrbljenost, ki močno zmanjša kakovost našega življenja.

Nenehno preigravanje najbolj črnih scenarijev oziroma nenehno razmišljanje o negativnih stvareh, ki jih lahko prinese prihodnost, je resna težava, ki vas lahko popolnoma ohromi. Pretirana zaskrbljenost je nemalokrat tudi povod za resne kronične bolezni – oziroma eden izmed dejavnikov, ki povečujejo nevarnost za tovrstna obolenja. Hkrati pa lahko negativno vpliva na imunski sistem, apetit in na spanec. Če opažate, da se zadnje čase vedno bolj pogrezate v najrazličnejše skrbi, je vsekakor čas za ukrepanje.

Poskušajte se upreti tistemu, kar prinaša zgolj hipno olajšanje

Ljudje, ki so pogosto zaskrbljeni oziroma tesnobni, so v veliki nevarnosti, da zapadejo v odvisnost. To je lahko na primer odvisnost od nezdrave hrane, alkohola, drog ali televizije. Čeprav gre seveda za različne oblike odvisnosti, pri čemer so nekatere še posebno nevarne, ni dolgoročno nobena izmed njih dobra za vas. Osnova pri poskusih premagovanja pretirane zaskrbljenosti je tako ta, da se izognete pasti navideznih rešitev, ki lahko sicer za kratek čas prinesejo nekaj olajšanja, vendar pa vas nato pahnejo še globlje. Ko nameravate tesnobo zadušiti s tovrstnimi sredstvi, se poskušajte spomniti, da obstajajo precej produktivnejši načini za spopadanje s situacijo. Če ne gre drugače, si lahko rečete, da bodo te hitre rešitve še vedno tam, če vse drugo odpove, zato lahko najprej vsaj poskusite z bolj zdravim pristopom.

Pasivno premlevanje zamenjajte z aktivnim načrtom

Skrbi sicer same po sebi niso nujno nekaj negativnega. Prav zaskrbljenost lahko predstavlja motivacijo za to, da spremenimo svoje nezdrave navade. Če nas začne skrbeti, da bi lahko resneje zboleli, nas lahko na primer to spodbudi k temu, da se začnemo več gibati, bolj zdravo prehranjevati ali da opustimo razvade, kot je kajenje. Po drugi strani pa so lahko skrbi, v povezavi s katerimi ne ukrenemo nič, seveda zelo problematične. Prav to, da ničesar ne spremenimo, lahko namreč prispeva k povečevanju zaskrbljenosti, kar nas lahko še dodatno pasivizira. Ne glede na to, kaj je tisto, kar vas najbolj skrbi, je tako pomembno, da poskušate razmisliti o tem, kaj lahko ukrenete, da se ne bi uresničili najbolj črni scenariji. Ti ukrepi sicer včasih niso zelo očitni, a običajno vendarle obstajajo vsaj določene možnosti za aktivnejši pristop.

PREBERITE TUDI

Marelice so trde in brez okusa? Odkrijte, kaj gre narobe (in kako to popraviti)

Nase ne glejte izključno kot na žrtev

Pretirana zaskrbljenost je nemalokrat povezana tudi s pomanjkanjem samozavesti in z občutkom, da ste večna žrtev. V tem primeru gre pogosto za skrbi glede tega, kaj si drugi mislijo o vas, kako vse vas lahko prizadenejo ipd. Pomembno je, da se opomnite, da ne morete nadzorovati dejanj ali misli drugih ljudi. Po drugi strani pa imate moč, da nadzorujete svoje odzive. Če si boste priznali, da imate precej več moči, kot ste verjeli doslej, bo postalo to, kaj vam lahko naredijo drugi, precej manj pomembno, posledično pa se bodo zmanjšale tudi vaše skrbi.

Razvajajte se z malenkostmi

Spiralo negativnih misli oziroma skrbi lahko vsaj začasno prekinete z drobnimi razvajanji, pri čemer seveda pazite, da ne bo šlo za nekaj, kar lahko vodi v nezdravo odvisnost. V mislih imamo predvsem razvajanja v obliki sproščujočih kopeli, masaž, plesanja ob najljubši glasbi, šopka cvetlic, ki si ga poklonite na poti iz službe, in podobne drobne radosti, ki vam polepšajo dan. Naj vam ne bo škoda porabiti časa ali denarja za tovrstna razvajanja. Čeprav gre za navidezne malenkosti, vam lahko pomagajo, da preusmerite pozornost k lepšim platem življenja, namesto da se nenehno utapljate v skrbeh.

Razmislite, kaj je tisto, kar je za vas resnično pomembno

Jasno začrtani cilji v kombinaciji z jasnim zavedanjem, katere so vaše najpomembnejše vrednote, ki se jim ne želite odpovedati za nobeno ceno, so izvrstna podlaga za umirjeno življenje, ki ni napolnjeno z nenehnimi skrbmi. Stalna zaskrbljenost je namreč še posebno razširjena med tistimi, ki ne vidijo pravega smisla v življenju in ki težko izberejo pot, ki ji želijo slediti. Nujno je torej, da si vzamete čas in zares dobro razmislite o tem, kako želite živeti. Priporočamo vam, da ugotovitve zapišete in jih shranite tako, da jih boste imeli vedno pri roki. Ko se vas polotijo skrbi, se vprašajte, kako pomembno je v resnici tisto, glede česar ste zaskrbljeni. Lahko zares vpliva na vaše osnovne cilje ali gre za nekaj, kar bo najverjetneje že kmalu povsem irelevantno?

Poiščite nekoga, s komer se lahko iskreno pogovorite

Medtem ko sreča raste, če jo z nekom delimo, velja za skrbi povsem nasprotno: dokler jih hranimo samo zase, se pospešeno širijo oziroma povečujejo, ko pa jih delimo z drugimi, postanejo pogosto mikroskopsko majhne, včasih pa se celo povsem razblinijo. Odličen način za premagovanje pretirane zaskrbljenosti je tako pogovor. To je lahko pogovor s prijateljem oziroma bližnjo osebo, včasih pa je smiselna tudi strokovna pomoč. Če se trenutno težko odprete oziroma če ne veste najbolje, kako spregovoriti o svojih skrbeh, jih poskušajte vsaj zapisati. Ko bodo na papirju ali zaslonu, boste lažje vzpostavili nekaj zdrave distance in nanje pogledali bolj racionalno. Tako se vam bo najverjetneje odprl širši kontekst, znotraj katerega bodo vaše skrbi precej manjše, kot se zdijo sicer.

Seznanite se s tehnikami za večjo čuječnost

Stalna zaskrbljenost je seveda neločljivo povezana s tem, da oseba ne živi zares v sedanjem trenutku, ampak v nekakšni zamišljeni prihodnosti. Medtem ko se ukvarjate s tem, kaj vse se bo morda zgodilo, pri čemer so lahko vaši strahovi popolnoma nerealistični, niste zares pozorni na tisto, kar se resnično dogaja v sedanjosti. Življenje tako beži mimo, vi pa tega skorajda ne opazite. Za ljudi, ki so nagnjeni k pretirani zaskrbljenosti, je tako izjemno koristno, da se pobliže spoznajo s tehnikami, ki pomagajo pri tem, da postanemo bolj čuječni. Gre za stanje osredotočenosti na tukaj in zdaj, ki ima lahko izredno pomirjajoč učinek. Če boste bolj pozorni na to, kar se dogaja v posameznem trenutku, bodo vaše misli težje ušle k skrbem glede prihodnosti.

Sprostite energijo s pomočjo telesne aktivnosti

Pretirane skrbi je mogoče dojemati tudi kot obliko presežka energije, ki se kopiči v vas, zato postajate vedno bolj nemirni oziroma tesnobni. Najverjetneje poznate tisti občutek, ko lahko na koncu dneva, ki ste ga preživeli zelo aktivno, razmišljate le še o postelji. Gre za izjemno prijeten občutek popolne umirjenosti, ko niti za hip ne pomislimo na tisto, kar nas tare sicer. Čeprav ni realistično, da bi lahko to stanje dosegli vsak dan, saj najverjetneje nimate časa, da bi se dan za dnem več ur ukvarjali s športom, se lahko občutkom prijetne utrujenosti po aktivno preživetem dnevu vsaj približate. Več časa ko si boste vzeli za telesno aktivnost, manjša bo možnost, da vas preplavijo (iracionalne) skrbi. Za ljudi, ki se spopadajo z nenehno zaskrbljenostjo, je tako gibanje še posebno pomembno – še toliko bolj pa za tiste, ki zaradi skrbi pogosto težko zaspite, saj v postelji dolgo razmišljate o slabih stvareh, ki bi se lahko pripetile. Poiščite torej dejavnost, v kateri boste uživali in ki vam bo omogočala, da sprostite negativno energijo, ki se sicer kopiči v vas. To bo pomagalo tako pri (morebitnih) težavah s spanjem kot pri zaskrbljenosti nasploh.