Klicali so jo čarovnica, ker se je pogovarjala z živalmi in imela vrana, znanega po kraji zlata in napadih na kolesarje.
Sredi gostih gozdov Białowieże, ene najstarejših in najbolj ohranjenih naravnih pokrajin v Evropi, je živela ženska, ki je razumela naravo bolje kot večina ljudi. Simona Kossak ni bila zgolj biologinja in profesorica gozdarskih znanosti – bila je pripovedovalka zgodb o divjini, borka za naravovarstvo in ženska, ki je živela življenje v ritmu gozda. Čeprav je izhajala iz znamenite umetniške družine Kossak, je izbrala povsem drugačno pot – pot znanosti in zaščite narave.
Dediščina umetnosti, izbrala pa je znanost
Simona Kossak se je rodila leta 1943 v Krakovu, v ugledni družini slikarjev in pisateljev. Njeni predniki so bili znani umetniki, ona pa je od malega sanjala o naravi. Že kot otrok se ni zanimala za tradicijo svoje družine, temveč je strastno opazovala živali in raziskovala naravne pojave. Njena odločitev, da postane biologinja, je bila za družino presenetljiva, vendar neizogibna. Simona je sledila svoji strasti in se posvetila raziskovanju ekologije ter zaščiti narave.
Življenje v Białowieži – dom, kjer je bila del divjine
Kossakova ni želela klasične akademske kariere v mestnih laboratorijih. Namesto tega se je preselila v srce pragozda Białowieża, kjer je preživela več kot 30 let. Tam je živela v leseni koči brez elektrike in vode, v popolni harmoniji z naravo. Njeni sostanovalci so bili volkovi, jeleni, divje svinje ter krokar po imenu Korasek, ki jo je spremljal na vsakem koraku.
S svojo znanstveno kariero in življenjem je dokazovala, da je mogoče sobivati z divjimi živalmi. Opazovala jih je, jih preučevala in jih razumela na način, ki ga večina znanstvenikov ni mogla. Znan je primer losa, ki ga je rešila pred smrtjo, ga vzgojila in nato vrnila v divjino. Njeno globoko razumevanje narave je postalo legendarno, njene raziskave pa so prispevale k boljšemu razumevanju ekosistemov gozdov.
Borka za zaščito narave
Simona Kossak ni bila zgolj znanstvenica, temveč tudi glasna aktivistka. Borila se je proti sečnji dreves v Białowieži in nasprotovala projektom, ki so ogrožali naravo. Kot profesorica na Gozdarski univerzi v Krakovu je izobraževala mlade generacije o pomenu varovanja narave. Njene ideje so bile pogosto kontroverzne, saj je zagovarjala popolno zaščito nekaterih območij, kar je nasprotovalo interesom lesne industrije in politike.
Njena dela, članki in televizijski nastopi so jo naredili prepoznavno med naravovarstveniki in širšo javnostjo. Poudarjala je pomen ekološkega ravnovesja in spoštovanja do živali, kar jo je včasih postavilo v konflikt s tistimi, ki so naravo videli zgolj kot vir surovin.
Njena zapuščina
Simona Kossak je umrla leta 2007 v bolnišnici v Białystoku po hudem boju z rakom, a njena zapuščina živi naprej. Njene raziskave, knjige in naravovarstveni prispevki še danes vplivajo na mlade znanstvenike in aktiviste. Białowieža, ki jo je tako strastno branila, ostaja eno najbolj dragocenih naravnih območij na svetu.
Njeno življenje je bilo dokaz, da ena oseba lahko naredi veliko razliko. Bila je ženska, ki je govorila z živalmi, razumela gozd in se borila za njegovo prihodnost. Njena zgodba nas uči, da je narava vredna vsakega truda in da lahko z vztrajnostjo in predanostjo spremenimo svet na bolje.
Prof. dr. Samo Kreft je zaposlen na fakulteti za farmacijo, kjer poleg drugega predava tudi o zdravilnih rastlinah. S tem področjem je povezan že vrsto let in je iz te tematike opravil tudi doktorat. Zdravilnim rastlinam se posveča kot raziskovalec, pri raziskavah sodeluje tudi z industrijo, nedavno pa je začel predavati še obiskovalcem tečaja iz fitoterapije. Predstavil nam je nekaj rastlin, s katerimi si lahko lajšamo težave v času respiratornih obolenj. Največ rezultatov je po njegovih besedah pokazal ameriški slamnik.
Koliko let se že ukvarjate z zdravilnimi rastlinami?
Prav z zdravilnimi rastlinami sem se začel ukvarjati takoj po koncu študija. Leta 1994 sem magistriral in od takrat se ukvarjam z njimi. Iz zdravilnih rastlin sem opravil doktorat.
Kakšno pa je zanimanje med študenti za to področje?
Bi rekel, da veliko. Poleg obveznega predmeta imamo tudi nekaj izbirnih in ti so vedno polni. Imamo pa omejeno število študentov pri teh predmetih. Prav tako veliko zanimanje je za diplomske in magistrske naloge s tega področja.
In zdaj vodite še tečaj iz fitoterapije.
Rastline sem vedno rad predstavljal tudi širši javnosti, ne samo študentom. Še kot doktorski študent sem za revijo Zdravje ali revijo Delo in dom pisal članke o zdravilnih rastlinah, nastopam tudi na televiziji, predaval sem za društvo zeliščarjev, zdaj se je pa to izkristaliziralo v 40-urni tečaj za zeliščarja fitoterapevta. Začeli smo letos in nedavno zaključili tretjo skupino.
Ker je zanimanja za tečaj kar nekaj, ali menite, da se nekoliko vračamo spet k naravi, sploh v trenutni epidemiološki situaciji?
Vračanje k naravi je gotovo koristno ne samo zaradi potenciala zdravilnih lastnih, ki ga imajo s svojo zdravilnostjo, ampak že zaradi tega, da nas kot neka vaba privabijo nazaj v naravo, kjer se sprehajamo, sprostimo, uživamo, rekreiramo. Vse to je povezano in koristno za zdravje, hkrati pa naravo še opazimo in bolje skrbimo zanjo, smo bolj osveščeni s tem, ko se več gibljemo v naravi. Tako da je tu cela vrsta med seboj povezanih pozitivnih dejavnikov tega trenda. Kdor je ves dan nekje med štirimi stenami, se mogoče niti ne zaveda, kaj se dogaja v naravi.
Na tečaju predstavljate veliko rastlin in vse so tudi v monografiji Evropske agencije za zdravila. Kaj lahko bralec izve iz teh monografij?
T. i. rastlinske monografije že skoraj 20 let pripravlja skupina, v kateri sem več let sodeloval tudi sam. Vse znanstvene dokaze iz javno dostopne literature pregledajo, potem napišejo poročilo in strnejo v priporočila. Nekaj podobnega kot navodila za uporabo za konkretna zdravila, a ne gre za navodilo, ki bi bilo v škatlici, ampak je javno objavljeno na spletnih straneh agencije. Tako da zajema namen uporabe, način uporabe, kako se odmerja, kako pogosto, opozorila in neželene učinke. Vse temelji na podatkih iz literature, ki pa so zelo strogo interpretirani, tako da če neki namen uporabe ni omenjen, še ne pomeni, da se ga ne da uporabljati, pomeni samo, da je izpadel.
Če povem konkreten primer: pegasti badelj ima veliko raziskav, ki potrjujejo njegove učinke za zaščito jeter pred delovanjem različnih strupov, a v monografiji ni prav dosti tega, ker so pri vsaki raziskavi kakšne pomanjkljivosti, manjka kakšna kontrola. Lahko pa pri kakšni raziskavi celo nič ne manjka, vendar je namen uporabe tak, da zdravstveno gledano ni smiseln, kot je preprečevanje okvar jeter pri alkoholikih, ker je bolj smiselno, da se alkoholika zdravi celostno, da se ga odvadi od alkohola, ne samo zdravi jetra. Iz takšnega razloga potem ni omenjen. Monografije so zato zelo koristen vir informacij, ne smemo pa spet preveč gledati samo tega, kot da nič drugega ne obstaja.
Vi kot zelo koristno vidite ajdo.
Ajda je vsestranska rastlina, še posebej zelo zdravo živilo, in sicer semena kot ajdova kaša ali ajdova moka ali pa tudi čaj iz ajdovih semen, iz ajdove kaše, lahko tudi iz samih listov ajde. Je bogata z antioksidanti, vendar pa sam namen uporabe ni tako močno raziskan, ni tako zelo objektivno potrjen. Potrjen je bolj ali manj za težave z žilami, predvsem pri težavah z venami na nogah je nekaj koristnih izkušenj in tudi nekaj obetavnih raziskav s tega področja.
Jo pa z veseljem proučujem, tudi vsebnost teh antioksidantov v odvisnosti od tega, kje ajda raste, kakšne vrste ajda je in podobno. Nisem pa ravno zagovornik množične uporabe čaja iz zelenih delov ajde. Kdor ima takšne težave, lahko poskusi, da bo videl, če deluje. Možno je celo, da bo, ne bi pa tega kar na splošno priporočal.
Ajda za notranjo uporabo, kostanj pa za zunanjo uporabo pri težavah z žilami?
Divji kostanj se v ljudski medicini največ uporablja zunanje. Ne vem pa, ali je to samo v Sloveniji ali je tudi v drugih delih Evrope notranja uporaba kostanja podobno razširjena kot pri nas zunanja. V raziskavah pa je bistveno bolj raziskana notranja uporaba kostanja, govorim o izvlečkih iz semen divjega kostanja. In tudi pokazali so se dobri rezultati. Obstaja več raziskav za divji kostanj kot za ajdo, ampak le glede notranje uporabe. Zunanja uporaba pa je bolj razširjena pri nas.
Omenili ste antioksidante, ti so dokazno zelo pomembni pri delovanju telesa, pri obnavljanju celic in varovanju ali celo dvigovanju imunskega sistema.
Antioksidanti so zelo pomembni v našem telesu pri vseh procesih, največ pa pri celičnem dihanju, kjer se porablja kisik. Del tega kisika kot neka stranska reakcija je, da nastanejo reaktivni kisikovi radikali, to pa so zelo agresivne molekule, ki se vežejo na kar koli je v bližini in to potem poškodujejo. Poškodujejo celične membrane, našo DNA, proteine, tako da jih moramo poloviti. Temu je bil človek izpostavljen že v vsej svoji evolucijski zgodovini. Zoper temu so se razvili naravni mehanizmi v našem telesu, ki to lovijo. Tako imamo t. i. endogene antioksidante, ki nastajajo v našem telesu, imamo pa tudi antioksidante, ki jih dobimo z normalno pestro prehrano.
Tudi nekateri vitamini delujejo antioksidativno, na primer A, C in E, pa rastlinski fenoli, ki so prav tako prisotni v zdravi in pestri rastlinski prehrani. To so recimo flavonoidi in antociani, ki so tudi zelo pomembni. Tudi različne študije govorijo temu v korist oziroma primerjave med državami to še dodatno potrjujejo. Primer sta Japonska, kjer pijejo veliko zelenega čaja, in Francija, kjer spijejo več rdečega vina. Sem sodi tudi čebula, ki vsebuje veliko kvarcetina. Kdor pa teh antioksidativno delujočih rastlinskih fenolov ne vnese dovolj z zdravo prehrano, jih lahko potem še z zdravilnimi rastlinami.
Sodelujete tudi pri raziskavah o izvlečkih iz jelke. Kaj točno raziskujete in kakšne so ugotovitve?
Z izvlečki iz jelke se mednarodna skupina, ki jo koordinira naša fakulteta, ukvarja že dolgo časa, kakšnih deset let. Zadnjih pet let se največ posvečamo izvlečkom iz vej jelke, prej smo se tudi izvlečkom iz lubja. Nekaj podobnega delajo v Franciji iz borovega lubja, mi pa smo ugotovili, da je v vejah jelke bolj primerna sestava kot v lubju. Te raziskave so različnih tipov.
Nekatere so povsem tehnološke, v njih gledamo, kakšna je primerna ekstrakcija, koliko vroča mora biti voda, kateri deli veje in koliko zmlete veje so primerne za ekstrakcijo ter koliko časa jih je treba ekstrahirati, da imajo čim bolj primerno sestavo fenolov, da se jih ne uniči. Potem so tu kemijske raziskave, v katerih opazujemo padanje količine fenolov in kakšni fenoli so pravzaprav vsebovani, pa farmakološke raziskave, ki merijo antioksidativne aktivnosti, ter klinične raziskave, ki so najbolj zanimive.
Dobre rezultate imamo na področju sladkorne bolezni. Pri zdravih prostovoljcih se je na primer pokazalo, da dodatek tega izvlečka zmanjša glikemični indeks, torej upočasni razgradnjo škroba in s tem upočasni dotok sladkorja iz prebavil v kri. S tem je to manjše breme za trebušno slinavko v našem telesu. Zdaj poteka tudi študija na realnih sladkornih bolnikih, kjer se to potrjuje, dodatno pa kaže tudi, da se ne upočasni le absorpcija sladkorja iz prebavil v kri, ampak da tudi samo telo postane bolj odzivno za inzulin.
Pri mnogih sladkornih bolnikih namreč še ni toliko težava v tem, da bi imeli premalo inzulina v telesu, ampak da je telo premalo odzivno nanj. Inzulin je hormon, ki prenaša sporočila iz enega dela telesa v drugega, na primer iz trebušne slinavke v mišice.
Dobri rezultati izvlečka iz jelke se kažejo tudi pri srčno-žilnih težavah in pri koži. Izvleček je že na tržišču, ni pa to zdravilo na recept, ampak je bolj namenjeno samozdravljenju.
Ker sva že pri samozdravljenju, ali torej zagovarjate sodelovanje obeh vej – uradne medicine s farmacijo in t. i. tradicionalne medicine oziroma zeliščarstva?
Zagovarjam sodelovanje. Znanstvena, uradna medicina je seveda pot napredka v tem, da stvari razišče, a če preveč strogo jemljemo ta kriterij, se lahko odpovemo kakšnim koristnim rastlinam, ki morda niso raziskane. Vendar če nekaj ni potrjeno, še ne pomeni, da to ne obstaja. Zato se mi zdi koristno sodelovanje. Seveda pa moramo takrat, ko stvari niso raziskane in potrjene, učinke izkoriščati nekoliko bolj previdno. Tako da moramo v primeru bolezni, kjer bi se stanje lahko poslabšalo, omejiti čas takšnega samozdravljenja.
Na drugi strani pa je, sploh kar se varnosti tiče, dobro upoštevati znanstvena dognanja. Neka tradicionalna raba ni nujno zmeraj zagotovilo varne uporabe, saj so nekatere rastline kronično strupene, to pomeni, da se lahko šele po 20 letih uporabe pojavijo določeni škodljivi učinki, pa morda niti ne pri vseh ljudeh. Takšne dolgoročne škodljive učinke pa ljudska medicina, ljudje z opazovanjem težko opazijo. Tudi znanost to težko opazi, ampak s svojimi metodami vseeno lažje kot ljudje.
Kaj bi priporočili za podporo v časih respiratornih obolenj in covida?
V teh časih različnih respiratornih obolenj si želimo okrepiti imunski sistem. Sam ne bi zagovarjal neke stimulacije imunskega sistema, ker konec koncev ima imunski sistem neko svojo naravno regulacijo. Lahko pa ga podpremo. Najbolj naravni način, da ga podpremo, je, da mu zagotovimo vse sestavine, ki jih potrebuje za svoje normalno delovanje, torej dovolj proteinov, mineralov in vitaminov, skratka pestro prehrano. In da ga hkrati ne zaviramo z nekim kroničnim stresom. Če se tega znebimo, bomo podprli in okrepili tudi imunski sitem.
Od zdravilnih rastlin je največ rezultatov pokazal ameriški slamnik. Celo raziskave pri covidu kažejo neko delno zaščito. Kot so ugotovili, nas prav pri respiratornih obolenjih deloma zaščiti, in če že zbolimo, nam deloma pomaga pri ozdravitvi. Ugotovitve so pokazale, da ameriški slamnik pomaga pri imunskem sistemu in da deluje tudi neposredno protivirusno. In tudi pri virusu covid so se pokazali določni obetavni rezultati. Vendar pa nas ameriški slamnik ne zaščiti popolnoma, tako da je samo dodatna stvar, ki jo lahko še uporabimo poleg dodatnih ukrepov.
Če pa že imamo respiratorno obolenje, si lahko pri draženju na sluznici pomagamo z islandskim lišajem ali gozdnim slezenovcem. Če kašljamo, si lahko izkašljevanje olajšamo na primer z jegličevim sirupom. Če ostanem pri kašlju: za preprečevanje draženja na kašelj lahko uporabljamo še ozkolistni trpotec, ki ima ravno tako sluzi, pa slez ali ajbiš, saj imajo korenine sleza tudi sluzi. Za lajšanje izkašljevanja pa poleg jegliča še recimo bršljan. Ti dve rastlini vsebujeta saponine.
Potem imamo še celo vrsto rastlin z eteričnimi olji, ki prav tako lajšajo kašelj in naredijo sluz bolj tekočo. Najbolj znan je timijan oziroma timijanov sirup, ni pa edini. Tudi smrekovi vršički, namočeni v sirupu, z eteričnimi olji dosegajo takšne učinke.
Za lajšanje bolečin in povišane telesne temperature pa pridejo v poštev zdravilne rastline s salicilati. Najbolj znani sta vrbova skorja in zel brestovolistnega oslada. Iz teh dveh rastlin so bila tudi razvita zdravila z acetilsalicilno kislino, ki je pol sintezna snov, a nekako navdahnjena po naravnih snoveh iz vrbe in oslada.
Ni osebe, ki si ne želi živeti v lepem in urejenem domu. Vsakdo si želi, da se po napornem dnevu lahko sprosti v osrčju svojega doma, da se podruži s svojimi bližnjimi in se pripravi nov za delovni dan.
Estetsko dovršen dom, ki je urejen in pametno organiziran lahko bistveno vpliva na vaše počutje, produktivnost in samo vzdušje doma. Pri vidaXL vam svetujemo, da svoj dom uredite premišljeno, kjer imata pohištvo in dekoracija ključno vlogo. V tem članku boste našli naše nasvete, kako lahko s pomočjo premišljene izbire pohištva in dekoracije vidaXL uredite svoj dom, da pričarate harmonično vzdušje. Našli pa boste tudi nasvete kako enostavno ustvarite prijeten ambient, kjer se bosta združevala estetska dovršenost in udobje.
Premišljena izbira pohištva za urejen dom
Ključni elementi vsakega doma, ki poskrbijo za dobro organiziranost in urejenost, so kosi pohištva. Pohištvo je temelj vsakega doma, zato je pomembno, da za svoj dom izbirate skrbno izbrane kose, ki bodo izboljšali vzdušje vašega doma, hkrati pa bodo poskrbeli, da ohranjate svoj dom urejen. Pri vidaXL vam priporočamo, da pred samim nakupom premislite o vseh dejavnikih, kot so na primer velikost prostora, ki ga urejate, slog, materiali in namembnost.
Vsak dom in prostor ima svoje prostorske omejitve. Premišljena izbira pohištva pomeni, upoštevanje vseh prostorskih omejitev, ki jih ima prostor, ki ga želimo urediti. Zelo neumno, se je odločiti za kos pohištva, ki nam je estetsko všeč, vendar ne ustreza prostorskim zahtevam prostora, ki ga urejamo. Zato vam pri vidaXL svetujemo, da se pri urejanju manjših prostorov lahko zanesete na večnamenske kose pohištva, kot so na primer zložljivi stoli in mize, postelje z vgrajenimi dodatnimi predali za shranjevanje ali stenske police. S takim pohištvom, si boste zagotovili dodaten prostor za shranjevanje stvari ali pa za druženje s svojimi prijatelji v urejenem ter dobro organiziranem domu.
Za urejanje večjega stanovanja, vam priporočamo, da vseeno ne pretiravate s pohištvom in dodatki. Minimalizem poskrbi za urejenost doma in njegovo estetsko dovršenost. Seveda, pa imate v večjem domu svobodo pri eksperimentiranju z različnimi postavitvami in vključevanjem večjih kosov pohištva. Kot pa smo omenili, vam svetujemo, da ne pretiravate ter prostor pustite dovolj odprt in zračen.
Pametna postavitev pohištva za urejen videz doma
Pametna postavitev pohištva je ključna za urejen videz in organiziranost doma. Le tako, lahko sami ustvarite funkcionalen ter estetsko dovršen dom zase in svoje najbližje. Naš prvi nasvet pri postavitvi pohištva je, da se osredotočite na ohranjanju balansa med zagotavljanjem funkcionalnosti in udobja. Pomembno je, da se pohištvo postavi na način, ki omogoča enostaven dostop do vseh delov prostora, hkrati pa preprečuje občutek zasičenosti ali kaosa.
Za začetek je priporočljivo začeti z večjimi kosi pohištva, kot so kavči, omare in mize. Te je treba postaviti tako, da ne ovirajo naravne poti gibanja, kot so prehodi in vrata. V dnevnem prostoru je idealno, da kavč postavite v osrednji del prostora, občasno pa tudi ob steno, da se poveča občutek prostornosti. Prav tako naj bo dovolj prostora okoli pohištva, da omogoča udobno premikanje.
Pri izbiri postavitve pohištva je pomembno upoštevati tudi velikost prostora. V manjših prostorih je priporočljivo uporabiti več manjših kosov pohištva, ki ne preplavijo prostora, medtem ko v večjih prostorih lahko postavite večje kose, kot so večje mizice ali regali. Pohištvo, kot so knjižne police ali regali, naj bodo postavljeni tako, da ne zakrivajo naravne svetlobe ali ovirajo pogled na druge dele prostora.
Kljub temu, da je postavitev pohištva pomembna, ni manj pomembna tudi uporaba dekorativnih elementov. Kotički z rastlinami, umetniškimi deli ali mehki tekstili, kot so blazine in preproge, pripomorejo k temu, da prostor postane bolj prijeten, urejen in harmoničen.
Prava izbira materialov in kakovosti
Izbira pravih materialov in kakovostnih kosov pohištva vplivajo na samo vzdušje doma, na njegovo toplino in prijetnost. Pomembno je, da pri izbiri pohištva in dodatkov upoštevamo svoj slog in tako povežemo vsak prostor v celoto. Pri nakupu pohištva, je pomembna kakovost samih kosov, saj tako poskrbimo za dolgotrajno uporabo. Prav tako, pa kakovostni kosi pohištva ostajajo dalj časa estetsko privlačni in nam ne povzročajo dodatnega stroška pri obnovi, zamenjavi kosov.
Pri vidaXL vam svetujemo, da v svoj dom vnesete toplino, kar lahko dosežete z izbiro naravnih materialov, ki niso samo estetski, ampak tudi zelo trpežni. Hkrati, so naravni materiali izjemno topli in enostavni za vzdrževanje. Lahko se vklopijo v vsak prostor in se kombinirajo s preostalimi dodatki v domu.
Poudarjamo, da se pri dekoriranju doma osredotočite na oblazinjene dodatke, mehke odeje iz naravnih materialov in izbiro zelenih rastlin, saj boste svojemu domu na tak način dodali udobje. Topel in udoben dom je ključen, da se po napornem dnevu lahko popolnoma sprostite in pripravite na nov delovni dan.
Odražanje sloga v svojem domu
Vsak dom je poseben, drugačen in bi po pravilu moral biti tak, kot si želi njegov lastnik. Upoštevajte svoj slog, svoje želje in okuse. Le tako boste lahko popolnoma uživali v osrčju svojega pristana. Pri urejanju morate biti pozorni, da je pohištvo skladno z vašimi željami in da se vsi kosi med seboj ujemajo oziroma dopolnjujejo.
Za vse ljudi, ki vam je bolj pri srcu minimalistični slog, predlagamo, da zopet izbirate med kosi pohištva, ki so narejeni iz naravnih materialov. Prav tako vam pri vidaXL svetujemo, da izbirate kose pohištva, ki nimajo preveč detajlov, ki niso narejeni iz materialov živih barv ter niso iz nenavadnih oblik.
Zelo pomembno je tudi redno pospravljanje in reorganizacija, saj prispevata k večjemu občutku miru in harmonije. Vzpostavitev rednih čistilnih rutin pripomore k ohranjanju čistega in urejenega doma. Dnevna opravila, kot so pomivanje posode, brisanje površin in pospravljanje oblačil, preprečujejo kopičenje nereda. S tem preprečimo nabiranje prahu in nepotrebnih predmetov, ki bi lahko povzročili neurejenost doma.
Organizacija in shranjevanje za urejen dom
Urejen in organiziran dom zahteva dobro organizacijo ter učinkovite rešitve za shranjevanje. Ne glede na to, kako velik je naš dom, vam pri vidaXL svetujemo, da s pravilnimi pristopi ohranite red in urejenost doma. Izbirajte med pohištvom, ki vam nudi dodatne prostore za shranjevanje, kot so vgradne omare, police ali skriti predali. Ne pozabiti maksimalno izkoristiti vsak prostor za shranjevanje. Postavitev omar do stropa ali uporaba postelj z dodatnimi predali pomaga pri shranjevanju sezonskih oblačil in drugih predmetov, ki jih ne uporabljamo vsak dan.
V kuhinji lahko pametni organizatorji, vrtljive police in obešalni sistemi pomagajo pri urejanju posode, začimb in pripomočkov. V kopalnici pa lahko stenske police in večnamenske omarice zagotovijo dodatno shranjevanje. V dnevni sobi lahko poleg svojega udobnega kavča iz vidaXL postavite organizator in si tako zagotovite popoln užitek v popoldanskem počitku, kjer bo vedno vse pri roki.
Naš naslednji nasvet pa je, izbira minimalističnega sloga, ki je odlična strategija za ohranjanje reda. Iskreno vam priporočamo, da se znebite nepotrebne navlake, ki zasedajo prostor in mu dajejo neprivlačen oziroma neurejen videz. Ohranite le tiste predmete, ki imajo funkcionalno vrednost ali pa sentimentalno. Ohranite samo tiste predmete, ki pomagajo pri zagotavljanju prostornega in zračnega doma.
Vloga dekoracije pri urejenosti doma
Dekoracija ima pomembno vlogo pri ustvarjanju estetsko dovršenega in prijetnega bivalnega okolja. Pravilen izbor barv, tekstur in dodatkov lahko močno vpliva na vzdušje v prostoru. Barvna shema doma ima velik vpliv na počutje. Svetle in naravne barve, kot so bela, bež in pastelni toni, vizualno povečajo prostor in ga naredijo svetlejšega. Temnejši odtenki pa prostoru dodajo občutek udobja in elegance.
Poleg barv je pomembna tudi osvetlitev – kombinacija naravne in umetne svetlobe pripomore k prijetnemu ambientu. Za ustvarjanje sodobnega videza s pridihom minimalizma v svoj prostor vključite sodobne in minimalistične dekorativne elemente. V nadaljevanju jih nekaj podrobneje predstavljamo.
Sobne rastline so odličen dekorativni element, ki polepša prostor in izboljša kakovost zraka. Zelene rastline dodajo prostoru naraven pridih ter ustvarjajo občutek svežine in življenja. Umetniška dela, fotografije in drugi dekorativni elementi lahko prostor personalizirajo in mu dajo značaj.
Prav tako imajo tekstilni dodatki, kot so zavese, preproge in okrasne blazine, pomembno vlogo pri ustvarjanju topline in udobja. Tekstil lahko uporabimo tudi za ustvarjanje kontrastov – mehke, volnene odeje in grobo tkane preproge dodajo prostoru dimenzijo in vizualni interes. Za ustvarjanje sodobnega videza vam pri vidaXL svetujemo, da uporabite LED trakove, stenske svetilke ali viseče luči, ki prostoru dodajo dinamiko in toplino.
Pohištvo in dekoracijo izberite na vidaXL
Urejanje dnevnega prostora in drugih delov vašega doma ne bi smelo biti stresno. Ključni korak v tem procesu je določitev proračuna, ki ste ga pripravljeni vložiti. Brez premišljenega načrta lahko hitro zapravite več, kot ste nameravali, kar lahko vodi do nepotrebnega stresa. Nakupovanje brez jasne vizije pa pogosto pripelje do kopičenja pohištva in dekorativnih dodatkov, ki morda ne bodo ustrezali vašemu prostoru.
Ko imate določen proračun, se osredotočite na glavne naloge. Urejanje prostora ne pomeni le dodajanja novih elementov – najprej je pomembno, da prostor ustrezno pripravite. To vključuje temeljito čiščenje, odpravljanje nepravilnosti, barvanje sten in druge morebitne izboljšave. Če ta korak preskočite, se lahko celoten postopek prenove zavleče.
Na vidaXL vam ponujamo širok izbor notranjega in zunanjega pohištva, dekorativnih dodatkov, vrtnih elementov ter orodij za vzdrževanje doma. Naši izdelki so kakovostni, dostopni in oblikovani tako, da ustrezajo vsakemu okusu – tudi najbolj zahtevnim. Pri nas boste našli brezčasne kose, ki vam bodo služili dolgo časa, vse to pa po ugodnih cenah.
V srednjem veku so bili ljudje prepričani, da je sreča naklonjena tistemu, ki v žepu nosi tri kostanje. Ti so ga zaščitili tudi pred boleznimi. Prav kmalu so ugotovili, da lahko iz divjega kostanja naredijo lepilo, s katerim prevlečejo papir in ga uporabijo kot zaščito proti insektom. Ne dolgo za tem pa so odkrili, da je divji kostanj še kako uporaben tudi v domačem zdravilstvu. Pripravljali so različne izvlečke, ki so bili namenjeni spodbujanju krvnega obtoka, širjenju žil in kot pomoč proti srbenju.
Danes se uporabljajo aktivne spojine iz listov, lubja in plodov. Prisotni so v kozmetičnih izdelkih, kjer krepijo tkivo. Zaradi njihove sposobnosti blokiranja UV-žarkov pa jih najdete tudi v nekaterih izdelkih za zaščito pred soncem. Ker plodovi vsebujejo velik delež saponinov (snovi, ki ob stiku z vodo ustvarjajo peno), iz njih lahko naredite tudi blago sredstvo za pranje občutljivih tkanin. Dobra lastnost divjega kostanja je, da ga najdemo na vseh področjih – v gozdu, ob poljih in celo v mestu. Nekje sem zasledila, da je bil ne dolgo nazaj v Nemčiji celo zdravilna rastlina leta. Za vas sem izbrala nekaj zanimivih in uporabnih receptov, ki jih boste lahko pripravili z divjim kostanjem.
Maska za težke noge
Maska pomaga pri občutku težkih, utrujenih nog in tudi pri krčnih žilah. Štiri žlice olupljenega in nasekljanega divjega kostanja zalijete s 100 ml vode in kuhate približno 30 minut oziroma tako dolgo, da se kostanj toliko zmehča, da ga lahko zmeljete v kašo. Če je treba, dodajte žlico ali dve vode. S kašo, ki ste jo ohladili na telesu prijetno temperaturo, bogato obložite spodnji del nog in jih ovijte v čisto bombažno krpo ali brisačo. Noge dvignite in se udobno namestite. Pustite, naj maska deluje 20 minut, nato pa jo sperite s hladno vodo.
Mazilo z divjim kostanjem
Če opravljate stoječ poklic in ste med tistimi, ki jih pestijo težave s krčnimi žilami, priporočam, da si naredite mazilo iz divjega kostanja. Uporabite ga lahko tudi pri občutku težkih nog po dolgem stanju. Z mazilom lahko natrete tudi boleče ali revmatične sklepe.
Za njegovo izdelavo boste potrebovali:
30 ml oljčnega olja
4 g čebeljega voska
15 g lanolina
30 ml tinkture divjega kostanja
20 kapljic naravnega eteričnega olja brina
Tinktura divjega kostanja
Vzemite 10 divjih kostanjev in 120 ml žganja. Kostanj olupite in drobno sesekljajte. Nasekljanega do polovice napolnite v steklen kozarec. Prelijte z žganjem, tako da je kostanj dobro prekrit. Kozarec zaprite in ga za 2–3 tedne pustite stati na svetlem toplem mestu. Že po kratkem času se bo tinktura obarvala rumenkasto in taka bo ostala do konca. Po koncu namakanja tinkturo precedite skozi gosto tkanino, najbolje gazo. Nalijte jo v temno stekleničko in shranite.
Za mazilo dajte v stekleno posodo oljčno olje, čebelji vosek in lanolin. V vodni kopeli maščobo segrevajte tako dolgo, da se vosek in lanolin stopita. V drugo posodo nalijte tinkturo iz divjega kostanja in tudi to segrejte v vodni kopeli. Ne segrevajte več kot na 45 °C. Obe posodi odstavite z ognja, nato segreto tinkturo divjega kostanja primešajte oljni mešanici. Mešajte tako dolgo, da nastane pudingu podobna masa in mazilo ni ohlajeno na telesno temperaturo. Med nenehnim mešanjem dodajte eterično olje. Mazilo napolnite v posodice in ohladite, nato jih zaprite in shranite.
Šampon z divjim kostanjem
V času, ko je divjega kostanja v izobilju, si lahko naredite šampon za lase. Lasje bodo po uporabi mehki in sijoči.
Potrebovali boste:
10 divjih kostanjev
vejico rožmarina
1 jabolko
350 ml vode
1 žlico jojobinega olja
jabolčni pektin
Divji kostanj najprej olupite. Nato divji kostanj, rožmarin in celo jabolko (odstranite samo pecelj in mušico) drobno sesekljajte. Dajte v posodo, zalijte z vodo, pokrijte in kuhajte približno 30 minut. Mešanico precedite skozi gosto cedilo ali gazo. Dodajte jabolčni pektin in mešajte, da nastane gelu podobna masa. Na koncu vmešate še jojobino olje.
Šamponu lahko dodate tudi eterično olje. Izbiro prilagodite svojim lasem. Če imate mastne lase, dodajte eterično olje rožmarina, za suhe pa eterično olje sivke. Šampon nalijte v steklenico in zaprite. Ko ga odprete, je rok trajanja približno en teden na sobni temperaturi. Predlagam, da si ga raje delate v manjši količini.
Milo z divjim kostanjem
Idej za doma narejeno milo je toliko, kot nas je tistih, ki ga delamo. To milo spremlja našo družino v jesenskih dneh.
Potrebujete:
250 g kokosovega masla
250 g oljčnega olja
200 g riževega olja
150 g karitejevega masla
100 g sončničnega olja
50 g kakavovega masla
146 g luga
359 g vodnega izvlečka divjega kostanja
10–20 ml parfumskega olja kostanja (po želji)
1 žlico rdeče gline ali mletih zelišč (po želji)
Za pripravo vodnega izvlečka divjega kostanja uporabite pest narezanega divjega kostanja. Dajte ga v visok steklen kozarec, ki ga lahko zaprete. Narezan divji kostanj zalijete s hladno destilirano vodo (v našem primeru potrebujemo okoli 4 dl). Mešanico pustite stati 5–10 dni. Vsak dan kozarec pretresite. Ugotovili boste, da se zaradi saponinov v divjem kostanju tekočina začne kmalu peniti. Nato tekočino precedite in uporabite, kot je opisano v receptu.
Kokosovo maslo stopite. Dodajte olja in odstavite z ognja. Nato dodajte kakavovo in karitejevo maslo. Za obe vrsti masla velja, da s pregrevanjem izgubita velik del dobrih učinkovin, zato ju dodamo, ko posodo že odstavimo z ognja.
Lužni kamen stehtajte v manjši posodi iz trde plastike. V še enkrat večji posodi, prav tako iz trde plastike, stehtajte vodni izvleček divjega kostanja, nato vanjo počasi stresite lužni kamen. Mešajte, da se lužni kamen razpusti. Ne pozabite na previdnost! Nato mešanico v vodni kopeli ohladite na okoli 50 °C. Na enako temperaturo ohladite olja, nato vanje počasi vlijte raztopino lužnega kamna in vodnega izvlečka divjega kostanja. Počasi mešajte, lahko tudi s paličnim mešalnikom. Ko se masa začne gostiti in je podobna pudingu, je čas, da ji primešate dišave ter ostale sestavine.
Namesto parfumskega olja lahko uporabite eterična olja (zemeljski vonji bi bili primerna izbira), za barvo pa lahko dodate žlico sladkorja. Ta bo obarval milo rjavkasto. Za nežen piling v milu poskrbijo glina ali mleta zelišča. Lahko pa olupite in na tanko narežete nekaj divjih kostanjev. Sušite jih 5–10 dni, nato pa zmeljite v mlinčku za kavo. Večje delce odstranite, da ne bi poškodovali občutljive kože. Milo vlijte v kalup, pustite ga 2 dneva, potem pa odstranite iz kalupa, če je treba, narežite na kose, in pustite zoreti 6 tednov.
Blagi detergent iz divjega kostanja
Divji kostanj pa ni uporaben le v domači kozmetiki, pač pa iz njega lahko naredite tudi blagi detergent za perilo. Enostavno pralno sredstvo iz divjega kostanja naredite tako, da kostanj najprej narežete, nato pa zmeljete. Bolj zabavno je, če daste olupljen kostanj v vrečo in udarjate po njej s kladivom tako dolgo, da dobite kašo. To kašo dajte v kozarec s pokrovom, prelijte z vodo in pustite stati nekaj ur. Vsake toliko kozarec močno pretresite. Dobili boste mleku podobno tekočino. To tekočino precedite in jo uporabite za ročno pa tudi za strojno pranje občutljivega perila.
Naše zahteve za celovito kakovost bivalnega in delovnega okolja so opazno višje kot nekdaj. Iščemo primerno ravnovesje med energetsko učinkovitostjo (toplotne lastnosti ovoja stavbe, sistemi ogrevanja in hlajenja, osvetlitev ipd.) in med do neke mere subjektivno vrednotenimi vplivi na uporabnike prostorov (toplotno, zvočno in vidno ugodje, kakovost zraka ipd.). Med najpomembnejše elemente, ki vplivajo na naše počutje, sodi kakovost notranjega zraka. Odvisna je od mnogih dejavnikov, ki lahko izvirajo iz notranjega in zunanjega okolja. Nekaj praktičnih nasvetov in navodil nam je podal mag. Miha Tomšič iz Gradbenega inštituta ZRMK.
Kakšen je kakavosten zrak?
Kakovosten notranji zrak večinoma opisujemo preprosto kot »čist« ali »svež« zrak. Govorimo torej o zraku, ki ne vsebuje onesnaževal, ki lahko povzročijo draženje, neugodje ali celo bolezenske simptome, in ki ima primerno relativno vlažnost. Na te dejavnike smo različno občutljivi. Nekoga najbolj moti prah, drugega neprijeten vonj, tretjega spet vsebnost hlapnih organskih spojin. Pri dolgotrajni izpostavljenosti nekakovostnemu zraku lahko slabo počutje preraste v različne oblike bolezni.
Emisij določenih škodljivih snovi se je treba lotiti tako, da odstranimo njihove vire (topila, formaldehidi) ali pa prostore zatesnimo (radon). Kako pa sicer poskrbeti za čist in svež zrak v prostorih? Tako, da čim bolj razredčimo neprijetne, dražeče in škodljive snovi v zraku. Enostavneje povedano, s prezračevanjem. Iztrošen, nečist in morda tudi prevlažen zrak odvedemo iz prostorov in vanje pripeljemo svež, čistejši ter bolj suh zrak.
Ena od pomembnih razlik med gradnjo nekoč in danes je v stopnji zrakotesnosti ovoja stavbe. Vsa netesna mesta, rege, razpoke, okenske pripire in podobno, skozi katera lahko nekontrolirano uhaja toplota navzven (a hkrati v prostor vstopa zunanji zrak), poskušamo danes kar najbolj zatesniti, da zmanjšamo obratovalne stroške, omejimo vdor hrupa iz okolice in preprečimo težave s površinsko kondenzacijo vodne pare ter plesnijo. Prezračevanju je treba torej posvetiti še večjo pozornost.
Odprimo okna
Najpreprostejša in najstarejša oblika prezračevanja je naravno prezračevanje z odpiranjem oken. Kontrolirano mehansko prezračevanje, zlasti takšno z vračanjem odpadne toplote (rekuperacija) pa je danes sestavni del nizkoenergijske gradnje in omogoča bistveno boljši nadzor nad kakovostjo notranjega zraka ob zmanjšanih obratovalnih stroških. Pri prenovah stavb pridejo v poštev navadno lokalne enote, saj bi izvedba centralnega sistema prezračevanja pomenila korenite posege v prostore. Tokrat se bomo omejili na bistvene značilnosti naravnega prezračevanja.
Pravilno naravno prezračevanje prostorov je načeloma pogosto, kratko in temeljito. To je sicer enostavno zapisati, v praksi pa je pogojeno z dnevnim urnikom in bivalnimi navadami. Učinkovitost prezračevanja je odvisna od mnogih dejavnikov, zlasti od razporeditve oken in vrat prostorov, letnega časa in smeri ter moči vetra.
Prostore, kjer se je vsebnost vlage v zraku izrazito povečala (npr. ob kuhanju ali tuširanju), je treba prezračevati sproti in ločeno od drugih prostorov, sicer vlago le prerazporedimo po širšem območju stanovanja ali hiše. Ne smemo pozabiti na spalnice in otroške sobe; te temeljito prezračimo zvečer in zjutraj, saj že z dihanjem in potenjem izločimo opazno količino vlage.
Izmenjava zraka med prostori znotraj stanovanja seveda ni prezračevanje in ima lahko kvečjemu škodljive posledice. Če nam npr. vlažen zrak iz kuhinje uide v hladnejšo spalnico, lahko vodna para kondenzira na hladnih površinah, kar je prvi korak do težav s plesnijo. Prezračevanje je namreč neposredno povezano tudi z vlažnostjo zraka v prostorih, s površinsko kondenzacijo in z nastankom plesni. To je posebna tema, ki se ji bomo podrobneje posvetili kdaj drugič.
Mnogi zmotno mislijo, da v ogrevalni sezoni s prezračevanjem zgolj mečemo toploto skozi okna. Če se ravnamo po načelu »kratko in temeljito«, s tem ne bo nobenih težav. Zamenjali bomo le zrak v prostorih, ki ima zelo majhno toplotno kapaciteto in se bo zelo hitro segrel na želeno temperaturo, konstrukcije pa bodo obdržale akumulirano toploto. Na prezračevanje ne smemo gledati le kot na vir toplotnih izgub ali v najboljšem primeru kot na ukrep za zmanjšanje vlažnosti zraka, pač pa predvsem kot na ukrep za zagotavljanje primernih zdravstveno-higienskih razmer v prostorih.
Poskrbimo za ohranjanje ustrezne vlažnosti
V zimskem obdobju je namreč vsebnost vlage (tj. absolutna vlažnost) v zunanjem zraku nizka. Tudi če je zunaj megla, to pomeni le, da je relativna vlažnost zunanjega zraka visoka (pravzaprav je ob megli dosegla mejo nasičenja), absolutna vlažnost oz. količina vodne pare v zraku pa je še vedno nizka. Velja namreč pravilo: toplejši kot je zrak, več vodne pare lahko vsebuje. Zrak v prostoru pri temperaturi 20 oC vsebuje tako skoraj štirikrat več vodne pare (»vlage«) kot zunanji zrak pri temperaturi ledišča.
Hladen zunanji zrak, ki zamenja topel, vlažen in onesnažen notranji zrak, ima zato po vstopu v ogrevani prostor in po segretju na sobno temperaturo precejšnjo rezervo v količini vlage, ki jo je sposoben sprejeti. Z rednim prezračevanjem tako uspešno skrbimo tudi za ohranjanje ugodne stopnje relativne vlažnosti notranjega zraka.
Edino, kar nam lahko dela težave pri naravnem prezračevanju, je kakovost zunanjega zraka npr. v izrazito onesnaženih okoljih (gost promet, določene industrijske, pa tudi kmetijske dejavnosti). Takrat je naravno prezračevanje lahko problematično, rešitev pa je v umetnem prezračevanju z ustreznim filtriranjem zraka. K sreči so taki ekstremni primeri danes relativno redki.
V izogib nepravilnostim
Dolgotrajno prezračevanje ob delno odprtih ali nagnjenih oknih v zimskem času ni pravilno. Po eni strani je gibanje zraka počasno in ne doseže t. i. zračnih žepov na bolj odmaknjenih mestih, po drugi strani pa pride do ohladitve gradbenih elementov neposredno ob oknu (špalete, preklada). Tudi tu je lahko posledica nizke površinske temperature površinska kondenzacija vodne pare iz zraka, ob stalnem ponavljanju pojava pa tudi razvoj plesni. Predvsem je pomembno, da je ob vseh površinah gradbenih konstrukcij omogočeno zadostno gibanje zraka.
Težave lahko nastopijo v primeru zelo milih zim, ko so zunanje temperature podobne jesenskim. Takrat z običajnim prezračevanjem, s katerim sicer še zagotovimo primerno čistost notranjega zraka, ne moremo učinkovito ohranjati ustrezne ravni njegove relativne vlažnosti. Tudi v prehodnih obdobjih (spomladi, jeseni) mora biti prezračevanje izdatnejše kot pozimi. Najučinkovitejše je prezračevanje v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši kot podnevi. Pomembno je tudi, da kljub relativno višjim dnevnim zunanjim temperaturam ne zmanjšamo ogrevanja prostorov.
Niso redki primeri pritožb nad visokimi stroški za ogrevanje v vlažnih stanovanjih. To je pravzaprav logično, saj vlažen zrak potrebuje veliko več toplote, da se segreje na želeno temperaturo, kot primerno suh zrak. Tudi to dovolj jasno govori o pomenu rednega prezračevanja.
Priporočen čas prezračevanja Prehodni meseci: 8-15 minut Najhladnejši meseci: 4-6 minut
Da bo prezračevanje čim bolj učinkovito…
Kdaj je prezračevanje resnično učinkovito? O tem je sicer težko dati splošen odgovor, ker se primer od primera razlikuje. Nekaj orientacijskih vrednosti pa vendarle lahko navedemo. Pri povsem odprtem oknu govorimo o 10 do 15 izmenjavah celotne prostornine zraka v prostoru na uro, pri navzkrižnem prezračevanju (temeljitem prepihu) tudi do 30. Pri nagibno odprtem oknu se število izmenjav zmanjša na približno 5. Prezračevanje ob spuščenih roletah pa zadošča nekako za 0,5–1,3 izmenjave na uro.
Če vemo, da je spodnja meja iz higienskih in zdravstvenih razlogov postavljena na 0,5 izmenjave na uro, bi se lahko vprašali, v čem je torej problem prezračevanja na nagib ali celo skozi roleto. Spomniti se moramo na osnovno načelo »hitro in temeljito« – s podaljšanjem časa prezračevanja se ‘podhlajujejo’ konstrukcije ob oknih (nevarnost plesni), hladijo pa se tudi druge konstrukcije in namesto, da bi na koncu ogreli samo zrak, moramo spet ogreti tudi konstrukcije v prostoru. To pa res povzroči nepotrebne stroške oz. pomeni metanje denarja skozi odprta okna.
Koliko časa naj torej traja en obrok prezračevanja v ogrevalni sezoni, če zrak v prostoru ni izrazito obremenjen z vlago in onesnaževali? V najhladnejših mesecih recimo 4–6 minut, v prehodnih mesecih pa 8–15 minut. Na gibanje zraka namreč vpliva temperaturna razlika med notranjim in zunanjim zrakom. Na izrazito vetrovnih lokacijah se lahko interval tudi skrajša.
V čim širšem loku pa se je treba izogniti vsem ponudnikom čudežnih gradbenih materialov, ki menda »dihajo« ali pa kar sami od sebe skrbijo za čist zrak v prostorih. Ne pozabimo: večkrat dnevno je treba zamenjati lepo število kubičnih metrov notranjega zraka z novim, svežim zrakom. Si kdo res lahko predstavlja, da gre to drugače kot s prezračevanjem?
Zato na koncu nekoliko za šalo, a prepogosto videno v praksi: okna imajo kljuke zato, da jih lahko odpremo; notranje okenske police pa v osnovi niso namenjene namestitvi lončnic ali drugih predmetov, ki se nam jih potem razumljivo ne ljubi nekajkrat na dan odmikati, da bi okenske kljuke uporabili za njihov osnovni namen.
V sodobnem načinu življenja se vse več ljudi zaveda pomena kakovosti zraka v notranjih prostorih. Rekuperacija je inovativna rešitev, ki omogoča neprekinjeno prezračevanje, pri tem pa ohranja toploto in izboljšuje energetsko učinkovitost stavb. V nadaljevanju bomo raziskali, kaj rekuperacija sploh je, kako deluje in zakaj postaja nepogrešljiv del sodobnega bivanja.
Kaj je rekuperacija?
Rekuperacija je proces izmenjave zraka v prostoru, pri katerem se izrabljen, topel zrak odvaja iz prostora, hkrati pa se svež zrak dovaja nazaj. Ključna prednost tega sistema je rekuperacija toplote, kar pomeni, da se energija iz odpadnega zraka prenese na dovodni zrak, ne da bi pri tem prišlo do mešanja zraka.
Sistemi za rekuperacijo se uporabljajo predvsem v pasivnih in nizkoenergijskih hišah, saj omogočajo znatne prihranke pri ogrevanju in hkrati zagotavljajo optimalno prezračevanje brez potrebe po odpiranju oken.
Kako deluje rekuperacija?
Delovanje rekuperacijskega sistema temelji na toplotnem izmenjevalniku, ki poskrbi za prenos toplote med odpadnim in svežim zrakom. Ta proces omogoča, da se do 90 % toplote iz odpadnega zraka ponovno uporabi, kar zmanjšuje potrebo po dodatnem ogrevanju in posledično zmanjšuje stroške energije.
Sistem sestavljajo:
Dovodni in odvodni kanali, ki omogočajo kroženje zraka.
Filtri za zrak, ki iz prostora odstranjujejo prah, alergene in druge delce.
Toplotni izmenjevalnik, ki prenaša toploto z odpadnega na svež zrak.
Ventilatorji, ki zagotavljajo konstanten pretok zraka.
Poleg ohranjanja toplote rekuperacija pripomore k zmanjšanju vlage v prostoru, kar je ključno za preprečevanje nastanka plesni in izboljšanje splošnega zdravja stanovalcev.
Prednosti rekuperacije
Zaradi svojih mnogih koristi se rekuperacija vse bolj uveljavlja kot standard v sodobni gradnji. Med najpomembnejše prednosti spadajo:
Izboljšana kakovost zraka – rekuperacija omogoča stalno dovajanje svežega zraka brez potrebe po odpiranju oken.
Energetska učinkovitost – zmanjšuje toplotne izgube in zmanjšuje stroške ogrevanja.
Zmanjševanje vlage in plesni – pomaga pri regulaciji vlažnosti in preprečuje nastanek plesni, kar izboljšuje zdravje stanovalcev.
Filtracija zraka – sistemi rekuperacije vsebujejo filtre, ki odstranjujejo alergene, prah in druge delce, kar je posebej koristno za alergike in astmatike.
Udobje bivanja – zmanjša potrebo po odpiranju oken, s tem pa tudi hrup iz zunanjega okolja.
Kdaj se odločiti za rekuperacijo?
Rekuperacija je idealna izbira za vse, ki gradijo nov dom ali prenavljajo obstoječ objekt. Posebej je priporočljiva v:
novogradnjah, kjer se teži k visoki energetski učinkovitosti,
dobro izoliranih stavbah, kjer je naravno prezračevanje oteženo,
prostorih, kjer je prisotna visoka vlaga ali neprijetne vonjave,
urbanih okoljih, kjer je zunanja kakovost zraka slaba.
Investicija v rekuperacijski sistem se dolgoročno izplača, saj zmanjša stroške ogrevanja, izboljša kakovost bivanja in podaljša življenjsko dobo stavbe.
Kako izbrati pravi rekuperacijski sistem?
Pri izbiri sistema je treba upoštevati več dejavnikov:
Velikost in tip objekta – večji prostori potrebujejo zmogljivejše sisteme.
Učinkovitost toplotnega izmenjevalnika – najboljši sistemi omogočajo do 90 % izkoristek toplote.
Raven hrupa – kakovostni sistemi delujejo tiho in ne motijo vsakodnevnega življenja.
Filtracija – priporočljivo je izbrati sistem z visoko učinkovitimi filtri, ki odstranjujejo onesnaževala iz zraka.
Enostavnost vzdrževanja – sistemi, ki omogočajo enostavno menjavo filtrov in servisiranje, so dolgoročno boljša izbira.
Cena rekuperacije
Cena rekuperacijskega sistema je odvisna od več dejavnikov, med katerimi so velikost prostora, zmogljivost naprave in kompleksnost namestitve. V grobem se stroški rekuperacije gibljejo med 2.000 in 6.000 evri za manjše stanovanjske objekte, pri večjih hišah pa lahko cena preseže 10.000 evrov.
Na ceno vplivajo tudi kakovost materialov, tip toplotnega izmenjevalnika in dodatne funkcije, kot so napredni filtri ali pametni nadzorni sistemi. Medtem ko je začetna investicija lahko visoka, dolgoročni prihranki pri ogrevanju in izboljšana kakovost zraka odtehtajo začetne stroške.
Dodatno je pri nakupu rekuperacijskega sistema smiselno preveriti možnosti subvencij in finančnih spodbud, ki jih ponujajo različne državne in lokalne energetske agencije.
Vzdrževanje rekuperacijskega sistema
Za optimalno delovanje je pomembno, da sistem redno vzdržujete. To vključuje:
Menjavo filtrov vsakih nekaj mesecev, odvisno od stopnje onesnaženosti zraka.
Čiščenje ventilatorjev in izmenjevalnika za preprečevanje nabiranja prahu in umazanije.
Redne preglede sistema s strani strokovnjakov, ki zagotovijo pravilno delovanje in podaljšajo življenjsko dobo naprave.
Z ustreznim vzdrževanjem bo rekuperacija delovala učinkovito in brezhibno vrsto let.
Večina vode v Sloveniji prihaja iz podzemnih virov, pri čemer skoraj polovica načrpane vode pripade gospodinjstvom, so ob svetovnem dnevu voda, ki bo 22. marca, poudarili na Statističnem uradu RS (SURS). Osrednja tema letošnjega dneva je ohranjanje ledenikov, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zalog pitne vode.
Leta 2023 je bilo v Sloveniji načrpanih 179 milijonov kubičnih metrov vode iz podzemnih virov, kar predstavlja 97,8 odstotka celotne oskrbe. Preostalih 2,2 odstotka vode je bilo pridobljenih iz površinskih virov, kot so reke in jezera.
Poraba vode: Kdo so glavni uporabniki?
Od celotne količine načrpane vode v letu 2023 je bilo 183 milijonov kubičnih metrov namenjenih javnim vodovodom, pri čemer je 45 odstotkov dobavljenih gospodinjstvom. Največ vode na prebivalca so porabili v savinjski regiji (43,5 kubičnih metrov), najmanj pa v koroški regiji (30,5 kubičnih metrov na prebivalca).
Industrijske dejavnosti so v letu 2023 porabile skupno 106,9 milijona kubičnih metrov vode, pri čemer je bila največja poraba v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, predvsem za pogon turbin v hidroelektrarnah (99,3 odstotka celotne industrijske porabe).
Voda in trajnostna raba naravnih virov
Poleg industrijske in gospodinjske rabe ima voda ključno vlogo pri namakanju kmetijskih površin, kjer je bilo v letu 2023 uporabljenih 4,7 milijona kubičnih metrov vode. Največji delež je bil namenjen:
njivam in vrtovom (48 odstotkov),
sadovnjakom, oljčnikom in drevesnicam (25 odstotkov),
zasneževanju smučišč (11 odstotkov),
namakanju rastlinjakov in travnikov (10 odstotkov).
Največ vode za namakanje (3,6 milijona kubičnih metrov) je bilo pridobljene iz akumulacij, jezer in vodovodov.
Hidroelektrarne in oskrba z električno energijo
Voda igra ključno vlogo tudi pri proizvodnji električne energije. Po podatkih SURS so hidroelektrarne v letu 2023 prispevale 34,8 odstotka celotne električne energije v državi, kar je največji delež v zadnjih petih letih. Najmanjši delež (26,1 odstotka) je bil zabeležen leta 2022 zaradi manj ugodnih hidroloških razmer.
Ohranjanje vodnih virov, vključno z ledeniki, je nujno za zagotavljanje stabilne oskrbe s pitno vodo, varovanje ekosistemov ter obvladovanje vplivov podnebnih sprememb. Svetovni dan voda tako letos opozarja na pomen trajnostnega upravljanja vode in zmanjševanja emisij, ki prispevajo k taljenju ledenikov in podnebnim spremembam.
Dandanes se s stresom srečujemo praktično na vsakem koraku. Hiter tempo življenja je razlog, da vse manj časa namenjamo sebi. Zaradi preobremenjenosti se s stresom srečujejo že otroci, prizaneseno ni niti študentom. Odrasli se z njim srečujemo tako v službi kot pozneje doma.
Usklajevanje številnih obveznosti je velikokrat skorajda nemogoče, zato se hitro znajdemo v krempljih stresa. Ta pa vsekakor ni nedolžen. Ne le, da nam začne primanjkovati volje in energije, stres prav tako vodi v padec imunskega sistema, zaradi česar lahko zbolimo. Ravno stres pa je največkrat razlog tudi za resne zdravstvene težave.
Stresa se težko povsem znebimo, lahko pa ga precej omilimo. V prvi vrsti si moramo vzeti več časa zase. To je verjetno lažje reči, kot narediti, a z nekaj preprostimi nasveti je tudi to mogoče. Vpeljite nekaj manjših sprememb v svoje življenje in kmalu boste začutili razliko. Vse skupaj vam ne bo vzelo veliko časa. Potrebne je le nekaj dobre volje in kmalu bodo spremembe postale stalnica, ki vam bo vrnila moč za premagovanje vsakodnevnih ovir.
Izbirajte pravo hrano
Hranjenje ni le hitra potešitev lakote. Pomembno je, da izbirate prava živila, saj ta lahko bistveno vplivajo na počutje, energijo in ne nazadnje na zdravje. Izogibajte se belemu sladkorju, nezdravim maščobam in vnaprej pripravljeni hrani. Prav tako je pomembno, da omejite vnos raznih poživil, kot je na primer kava. Če mislite, da vas v napornem dnevu lahko reši le ta, se močno motite. Skodelica kave sprva morda res pomaga, a na daljši rok škodi veliko bolj, kot si mislite. Kofein telo dehidrira, pospeši utrip srca ter vznemiri celotno živčevje. Kava dokazano negativno vpliva na sposobnost koncentracije in pomnjenja, hkrati pa vodi v odvisnost. Guarana, zeleni čaj ali žitne kave so veliko boljša izbira.
Pri izbiri živil posegajte predvsem po sezonskem sadju in zelenjavi, polnovrednih žitih in zdravih maščobah. Namesto čokoladne tablice si tako v službi in tudi doma raje privoščite pest oreščkov ter suhega sadja, ki vas bodo oskrbeli z energijo, vlakninami in zdravimi maščobami. Če v bližini delovnega mesta ni primerne restavracije, se ne opirajte na dostavo hrane. Tu in tam je takšna ponudba sicer zelo priročna, sploh če v poplavi ponudb znate pametno izbrati, ni pa to rešitev za vsak dan.
Za svoje zdravje boste veliko naredili, če si boste že zvečer pripravili kosilo. Res je, vzelo vam bo nekaj časa, a le tako boste vedeli, kaj točno jeste. Mnogo ponudnikov hrane namreč še vedno uporablja razne ojačevalce okusov, ki lahko precej škodujejo zdravju. V jedeh so večkrat uporabljene prevelike količine soli, včasih pa so v njih skrita razna barvila, emulgatorji in nepotreben sladkor.
Doma pripravljene jedi so veliko lažje, bolj zdrave, pa tudi cenovno ugodnejše. Kadar časa za vnaprej pripravljen obrok resnično zmanjka, pa si lahko v le nekaj minutah pripravite zdrav sendvič, ki bo še vedno boljša izbira od industrijsko pripravljenih prigrizkov. Večja polnozrnata štručka, na tanko premazana z maslom, obložena s sirom, veliko sveže zelenjave in rezino pustega mesa, lahko občasno nadomesti celotno kosilo.
Prav tako pa je pomembno tudi, kako jeste. Četudi izbirate zdravo hrano, a jo zaradi ‘pomanjkanja časa’ zgolj zmečete vase, s tem ne boste veliko naredili. Le nekaj minut več vam bo vzelo, če si boste kosilo privoščili za mizo, stran od računalniškega ekrana. Uživajte v vsakem grižljaju, začutite hrano, ki jo jeste. Tako se boste izognili kasnejšemu napenjanju, krčem v želodcu in splošnemu slabemu počutju. Poleg tega je dokazano, da kadar jemo počasi, pojemo veliko manj kot sicer. Telesu namreč damo čas in možnost, da zazna, kdaj je bilo hrane dovolj.
Rastline, ki ščitijo pred stresom
Dokazano je, da nekatere rastline in zelišča, ki vsebujejo adaptogene lastnosti, lahko telo uspešno zaščitijo pred stresom in hkrati krepijo imunski sistem. Šipek, ki ravno v tem času raste povsod okoli nas, je že ena takšnih rastlin. Poleg šipka velja izpostaviti še mačji krempelj, ginseng in astralagus.
Imunski sistem krepijo vitamini in minerali, ki jih najdemo v raznovrstni, zdravi ter sveži hrani. Močan imunski sistem telo lahko uspešno brani pred posledicami stresa in ga obvaruje pred številnimi bolezenskimi stanji. Cink, baker, selen ter vitamina C in E so le nekateri pomembni elementi za krepitev imunskega sistema, prav tako kot tudi reservatrol, eden najmočnejših znanih antioksidantov.
Gibanje je ključ do energije
Ob koncu dneva, ko ste že tako ali tako izčrpani, je gibanje verjetno zadnja stvar, ki vam pride na misel. Napaka! Med fizično aktivnostjo se sprošča hormon serotonin, imenovan tudi hormone sreče.
Če vam ne ustreza, ni treba, da se potite v fitnes centrih. Vse več ljudi se odloča za tek, izberete pa lahko tudi nekoliko lažjo vodeno vadbo, kot je pilates. Vadba temelji na krepitvi in raztezanju mišic. Povsem dovolj pa je tudi lahek večerni sprehod, ki bo odgnal stres, nakopičen čez dan. Morda se boste sprva morali nekoliko prisiliti, kmalu pa bo gibanje postala rutina, ki je ne boste želeli izpustiti. Verjemite, zahvaljujoč fizični aktivnosti se boste počutili, kot prerojeni.
Sproščanje še zdaleč ni nepomembno
Načinov za sproščanje je nešteto. Vse bolj priljubljena je joga, ki jo lahko izvajate tudi sami doma. Skodelica čaja ob dobri knjigi lahko deluje izjemno sproščujoče, tako kot tudi nežna glasba, sproščujoča masaža ali zgolj klepet s prijatelji. Uspešno sprošča aromaterapija. Citrusi so le ene izmed vonjav, ki vas bodo umirile in sprostile. Vizualizacija se je prav tako izkazala za izredno učinkovito. Zaprite oči in se v mislih preselite v svoj najljubši kotiček. Predstavljajte si, kaj vse vas obdaja, kateri vonji, barve, celo okusi. Vizualizacija pomaga odmislite težave, s katerimi se srečujete, poglablja dihanje, umiri telo in duha ter vas v celoti sprosti.
(Za)dihajte
Dihanje je podzavestno dejanje, a večina ljudi diha plitko. Takšno dihanje je posledica življenjskega sloga, stresa in raznih čustvenih stisk. Globok vdih je preprost, a učinkovit način, da umirite um. Obstaja precej različnih dihalnih vaj, najbolj znano je trebušno dihanje oziroma dihanje s prepono. Tako dihajo tudi otroci in živali, torej bitja, ki stresa ne poznajo.
Vsak dan si vzemite nekaj minut in naredite nekaj dihalnih vaj. Učinkovite so pri zmanjševanju napetosti in glavobolov. Lajšajo mišične napetosti in preprečujejo napade panike. Dihalnih tehnik se lahko naučimo vsi, in to le v nekaj minutah. Na voljo je precej literature, ki opisuje različne tehnike in načine dihanja. Izberite nekaj takšnih, ki so vam najbližje. Izberite čas in kraj, kjer vas ne nihče motil. Ko boste vaje obvladali, jih lahko izvajate povsod in kadarkoli se boste znašli v stresni situaciji.
Stran z navlako
Stres povzročajo nepospravljena omara, stanovanje, pisalna miza. Vse, česar ne potrebujete, zavrzite ali podarite. Naredite prostor in red. Naj tako kot vi zadiha tudi prostor.
Naredite nekaj zase še danes in končno omejite količino stresa. Imunski sistem vas bo hvaležno nagradil z odpornostjo proti različnim vnetjem in boleznim.
Pomivanje posode je verjetno za večino izmed nas eno izmed najmanj zaželenih opravil v gospodinjstvu. A pri ljubiteljih kuhanja je na dnevnem redu opravil prav vsak dan. Zato je dobro, da smo odgovorni do okolja (in našega zdravja) in se tudi na tem področju opremimo z doma pripravljenimi čistili.
Preden se lotimo izdelave, naj izdam še eno prednost domačih čistil za pomivanje posode. To so eterična olja, s katerimi obogatimo domače pripravke, da povečamo razmaščevalni in antibakterijski učinek. V uživanju vonjav eteričnih olj pa smo deležni še aromaterapije in pomivanje posode lahko postane prav veselo opravilo.
Eterične mešanice
Pri navedenih eteričnih mešanicah so količine preračunane na recepta, ki ju omenjam v nadaljevanju. Limonska mešanica vas bo napolnila z energijo, citrusna mešanica bo zvabila dobro voljo, zeliščna mešanica pa odpravila stres napornega dne in zbistrila glavo. Izbira je vaša!
Limonska mešanica
12 kapljic eteričnega olja limone
6 kapljic eteričnega olja limete
5 kapljic eteričnega olja limonine trave
Sladka citrusna mešanica
10 kapljic eteričnega olja sladke pomaranče
7 kapljic eteričnega olja grenivke
6 kapljic eteričnega olja bergamotke
Zeliščna mešanica
12 kapljic eteričnega olja sivke
5 kapljic eteričnega olja rožmarina
4 kapljice eteričnega olja mete
Čistilo za ročno pranje posode
Potrebujemo:
100 g naribanega naravnega mila (doma pripravljenega ali originalno marsejskega) ali tekočega kastiljskega mila
1 l destilirane vode
pol kozarca sode bikarbone
2 žlici citronske kisline
eterično mešanico po izbiri (limonsko, citrusno ali zeliščno)
Naribamo milo in ga raztopimo v vroči vodi. Mešamo lahko tudi s paličnim mešalnikom, na ta način se hitreje naredi milna pasta. Dodamo še sodo in citronsko kislino. Prelijemo v plastenko.
Prašek ali tablete za pomivalni stroj
Potrebujemo:
2 skodelici sode bikarbone
1 skodelico boraksa
1 skodelico citronske kisline
pol skodelice pralne sode
eterično mešanico po izbiri (limonsko, citrusno ali zeliščno)
pri trdi vodi pa dodajte še pol skodelice grenke soli (epsomova sol)
Pazimo, da so vse sestavine suhe, drugače se rade sprimejo. Prašek uporabljamo tako, da ga damo v prostor za tabletko. Lahko pa si pripravimo pomivalne tabletke v silikonskem modelu za led. S pripravljeno mešanico nadevamo modelček in poškropimo z vodo. Tablete za pomivalni stroj se bodo strdile in zlahka jih bomo vzeli iz modela.
Še nekaj naravnih rešitev za pomivanje posode
Žitni otrobi
Lastnost žitnih otrobov je, da vpijejo maščobo in nečistoče iz posode. Uporabimo jih za suho čiščenje, na koncu posodo le še speremo s hladno vodo (ni pa nujno, če npr. nimamo vode). Uporabljeni otrobi so popolnoma organski odpadek in jih lahko odvržemo na kompost.
Pralni oreški
Iz pralnih oreščkov lahko pripravimo milnico, ki jo lahko uporabljamo za ročno ali strojno pomivanje posode. Pet oreščkov kuhamo v 2 dcl vode tako dolgo, da lupinice posivijo. Takrat je proces izločanja milnice končan, mi pa smo dobili tekoči detergent, milo ali šampon. Po želji tekočini dodamo eterična olja, pri uporabi milnice v pomivalnem stroju pa tudi kis.
Divji kostanj
Divji kostanj je s svojo vsebnostjo saponinov še ena rastlina, ki so jo naši predniki pogosto uporabljali v časih, ko je mila primanjkovalo. Kostanj olupimo in zribamo ali zrežemo na zelo majhne koščke. Zalijemo ga z vodo in pustimo stati en dan, vmes pa nekajkrat premešamo. Tekočina se začne peniti, saj je kostanj izločil saponine. Precedimo in uporabimo za pranje, umivanje …
Za bleščeče kozarce
Ko steklovino pomijemo, damo zadnji vodi za izpiranje nekaj limoninih ali pomarančnih lupin. Limona prežene maščobe, zaradi kisline, ki se sprošča, pa se kozarci bleščijo in sijejo.
Čiščenje porcelana
Porcelanasto vazo očistimo tako, da v umazano vazo stresemo prgišče soli, napolnimo vazo s kisom in vodo ter dobro pretresemo. Mešanico pustimo delovati čez noč.
Korenine in korenike začnemo kopati od sredine oktobra naprej. Lahko jih kopljemo tudi pozimi, če je zima blaga in tla niso zmrznjena. Podatek, da korenine in korenike kopljemo spomladi, torej ne drži. Kakor hitro namreč pogleda poganjek rastline iz zemlje, vsebuje korenina ali korenika tudi do 10- krat manj zdravilnih učinkovin.
Pri nas na Plavici kopljemo korenine in korenike naslednjih rastlin:
Velika in mala pekoča kopriva
Ščetica
Arh angelika
Srčna moč
Slezenovec
Repinec
Kolmež
Čemaž
Baldrijan
Gabez
Gladež
Veliki oman
Regrat
Potrošnik
Ameriški slamnik
Nekaterih korenin preprosto ne kopljemo, ker so bodisi zaščitene, kot na primer košutnik – encijan, ali pa jih ne nabiramo oziroma ne sadimo. Take korenine so pomladni jeglič, bodeča neža, pirnica in rabarbara.
Praviloma je v koreninah ali korenikah več zdravilnih učinkovin, kot jih je v listih in cvetovih, ali pa je uporaba korenin drugačna, kot je uporaba nadzemnega dela rastline. Poglejmo samo regrat in potrošnik, ki ga ljudje bolj poznajo pod imenom cikorija. Kaj je boljšega spomladi, kot je solata iz regrata ali mlade cikorije. Poganjki so polni vitaminov, provitaminov in mineralov. Jeseni pa je v koreninah zelo veliko inulina, ki uravnava delovanje slinavke.
Poglejmo, kaj vsebujejo posamezne korenine
1. Korenina koprive
Medtem ko je zgornji del koprive predvsem hemostatično, se pravi, da uravnava količino železa v krvi, deluje korenina koprive diuretično. Odvaja vodo iz telesa, uravnava velikost prostate, povečuje prekrvavitev organov, predvsem kože, povečujejo odvajanje vode iz endemov in cist. Na splošno lahko rečemo, da ugodno delujejo na sečila.
2. Ščetica
Korenina ščetice se koplje v drugi polovici oktobra. Rastlina je dvoletnica. Kot že rečeno, korenine kopljemo v prvem letu. Snovi v korenini ščetice imajo to lastnost, da bakterije lajmske borelioze prisilijo, da zapustijo celice, ki postanejo potem ranljive na delovanje antibiotikov in celic ubijalk našega imunskega sistema. Te bakterije po imenu Burg dorferije so svedraste oblike in izredno odporne. Ščetica se uporablja v obliki tinkture ali olja. Ta izdelek priporočamo ljudem , ki jih muči borelioza, predvsem zastarela oblika te bolezni.
3. Arh angelika, angelika
Tudi angelika je dvoletna rastlina. Je največja kobulnica. Korenine kopljemo v oktobru. Korenino izkopljemo, jo operemo in narežemo na lističe. Sušimo jo v senci, na suhem in zračnem podstrešju. Zmleto korenino uporabljamo predvsem pri težavah s prebavili. Odpravlja napenjanje, težave s preveliko količino popitega alkohola, povečuje tek, blaži bolečine in pomaga pri želodčnih ter črevesnih katarjih, to so vnetja želodca in črevesja. Tinktura iz korenin deluje protibolečinsko. Korenino angelike lahko mešamo s pelinom in encijanom. S tako mešanico še bolj izboljšamo izločanje fermenta v prebavilih.
4. Srčna moč
Srčna moč je trajna zel. Ta nežna rožica ima v zemlji močno koreniko, latinsko ime zanjo je Termentiliae rhizoma.Termentil je rdeča snov, ki se pokaže, če koreniko prerežemo. Korenika vsebuje močne čreslovine in je dejansko rastlina, ki vsebuje največ čreslovin. Sam sem jo velikokrat nabiral na Gorjancih, še novembra. Spominjam se, da so mi prsti večkrat pomrznili. Korenika je na večji nadmorski višini večja kot v dolinah. Korenika doseže velikost in debelino palca. Zmleto koreniko uporabljamo za čaj ali pa jo pri močnih driskah pojemo na suho in prelijemo z vodo. Čreslovine v koreniki močno krčijo. Pri nas jo priporočamo pri vnetih dlesnih, parodontozi in vnetjih črevesja. Če driske ne ustavi nobena stvar, jo gotovo ustavi čaj iz hrastovega lubja in korenike srčne moči.
Isti čaj priporočamo pri starostnem propadanju koče, srbenju kože in dermatitisu. Pri tej težavi si kožo umivamo s čajem.
5. Slezenovec – korenina
Pri nas tretiramo slezenovec kot enoletnico, medtem ko je na Primorskem trajnica. Gojena vrsta zraste v višino do metra in pol. Pri nas zmešamo skupaj zmlete in posušene cvetove, liste ter korenine. Takšno mešanico priporočamo za zdravljenje luskavice. Čaj, ki se hladno namaka, pijemo in si z njim prizadeta mesta tudi umivamo. Pripravimo tinkturo, iz katere delamo tudi mazilo. S čajem si tudi izmivamo težko celjive gnojne rane. Sicer pa je mešanica dobra za več težav. Zelo dobro pomaga skupaj z drugimi rastlinami pri pljučni bolezni kadilcev – KOPB.
6. Repinec
Repinec je tipična dvoletna rastlina. Najdemo jo vsepovsod. Ljudje se premalo zavedamo, koliko zdravja je v tej korenini. Izkopljemo jo pozno jeseni. Če jo prerežemo, ima značilen oster duh. Čaj iz korenin repinca dobro očisti kri. Pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Ker vsebuje posušena korenina veliko inulina, jo priporočamo bolnikom s sladkorno boleznijo. Tem priporočamo tudi prikuho iz repinčevih korenin. Če stisnemo sok iz korenin repinca, dobimo dobro zdravilo za težave v ustni votlini. Prav tako sveži sok nakapljamo na rane, ekceme, čire, hraste in odrgnine. Repinčevo olje preprečuje izpadanje las.
7. Kolmež – korenika
Kolmež je rastlina rahlo tekočih voda. Od nekdaj so ga sadili ob potokih in hudournikih, in sicer za utrjevanje brežin. Kolmež je trajna zel. Korenika je izredno razrasla. Pri nabiranju je dobro imeti kovinsko kljuko, da koreniko potegnemo iz vlažnih tal. Paziti moramo, da kolmeža ne zamenjamo z močvirsko peruniko. Koreniko operemo, očistimo in razrežemo na lističe. Posušimo jo in zmeljemo v farmacevtsko obliko. Kolmežev čaj uporabljamo za zdravljenje želodčnih katarjev in vnetij. Vrača življenjsko moč, krepi spomin in moškim vrača spolno moč. Ženske, ki imajo neurejeno menstruacijo, si morajo delati iz korenine sedeče kopeli. Delamo kolmeževo vino in kolmeževe esence. V zadnjem času so ugotovili, da kolmež pri pretirani uporabi deluje kancerogeno.
8. Čemaž
Ljudje me vedno sprašujejo, ali naredijo tinkturo čemaža iz listov te rastline. Jaz jih vedno vprašam nazaj, če tudi česnovo tinkturo naredijo iz listov česna. Tinkturo čemaža naredimo iz drobnih belih strokov čemaža, ki jih kopljemo poleti. Zgornji del čemaža namreč po cvetenju in ko naredi seme, izredno hitro propade. Ker čemaž praviloma raste v rahli zemlji, ga ni težko nabrati. Čebulice vsebujejo veliko alina. Iz čebulic delamo namaze , tinkture in olja. Vemo, da je tudi čemaž vita tonik, redči in čisti kri. Ljudje, ki uživajo veliko čemaževih pripravkov, so dolgo aktivni in vitalni. Pripravki iz čebulic pa nas ščitijo tudi pred rakom.
9. Baldrijan – korenine
Baldrijan je trajnica. V Sloveniji poznamo osem podvrst. Najdemo ga na vlažnih travnikih, pa tudi na povsem suhih kraških tleh. Jeseni kopljemo korenine, ki imajo posebej omamen vonj.
Nanj so posebej občutljive mačke. Korenine izkopljemo, operemo, posušimo in zdrobimo. Baldrijanove korenine vedno hladno namakamo. Če pripravimo hladni namok, se moramo zavedati, da valerin, ki je v tem čaju, začne delovati po osmih dneh. Za zdravljenje nespečnosti popijemo dnevno do pet srednje velikih skodelic čaja.
10. Gabez – korenina
Gabezovi korenini rečemo tudi črni koren. Čeprav vsebuje gabez pirilizidinske alkaloide, ki lahko ob nekontrolirani uporabi poškodujejo jetra, je še kako zdravilen. Čeprav je uporabna vsa rastlina, pri nas uporabljamo le korenine. Korenina vsebuje alantoin, ki pospešuje rast kostnih celic. Ne rečejo mu zastonj kostni celež. Korenine kopljemo pozno jeseni, pa tudi čez zimo, če zemlja ni zmrznjena. Spomladi so korenine sluzaste in kot take neuporabne. Notranje je uporaba gabeza odsvetovana. Iz gabeza delamo mazila, prah in tinkture.
Z gabezovimi pripravki zdravimo sindrom karpalnega kanala, zlome, nategnjene kite, izvine, težave s hrbtenico in otekline. Čeprav ga stare knjige priporočajo za zdravljenje odprtih ran, tega ne priporočamo več. Danes predvsem nemška farmakognozija priporoča uporabo gabeza za zunanje težave največ 15 dni na tri mesece.
11. Gladež – korenina
Gladež je rastlina suhih travnikov. Je trajno zelišče. Spoznamo ga po rastlinskih trnih in purpurnih cvetovih, ki se plazijo na dolgem socvetju po tleh. Korenina je dolga in raste v zemlji precej neurejeno. Poznavalci pravijo, da so zdravilne učinkovine v skorji korenine. Korenino v jeseni operemo, posušimo in zdrobimo v farmacevtsko obliko. Gladeževa korenina je v čajnih mešanicah, ki odvajajo vodo iz endemov in cist. Pravimo, da suši ciste vseh vrst. Pri nas ga dajemo v mešanice za odpravljanje cist in za čaj, ki zmanjšuje kreatinin v urinu ter krvi.
12. Veliki oman
Veliki oman je trajna zel. Sicer se ta rastlina goji, v Kočevskem rogu pa ga najdemo okoli porušenih vasi, kjer so nekoč živeli Kočevski Nemci. Nikjer drugje v Sloveniji do zdaj nisem našel naravno rastočega. Rastlina kmalu po cvetenju začne propadati. Tako lahko korenine in korenike kopljemo novembra in decembra. Omanove korenine vsebujejo do 50 % inulina. Rastlina pospešuje kroženje krvi. Čaj pospešuje odvajanje vode in izkašljevanje. Znano je omanovo vino, ki so ga v srednjem veku uživali proti vsem boleznim. Priporočamo ga tistim, ki jih mučijo srbečica, propadanje kože in garjavosti. Precej se je uporabljal v veterini za odpravo kožnih bolezni. Zaradi velike vsebnosti inulina ga kot čaj priporočajo sladkornim bolnikom. Iz korenin izdelujejo mazila in tinkturo. Prav tinktura odpravlja težave pri mokrenju. Nekdaj je veljal za glavno zdravilo pri jetiki ljudi in živali.
13. Regrat
Regratova korenina je prava zakladnica zdravja. Regrat ima največ zdravilnih učinkovin v korenini, nekaj jih je še v listih in peclju cvetoče rastline. To je mleček. Skoraj nič pa ne vsebujejo cvetovi, čeprav ženske tako rade delajo regratov med. Regrat spada med blage grenčice. Korenina vsebuje posušena največ inulina in taraksacina. Pri nas uporabljamo korenino za čiščenje organizma, v mešanici za težave pri sladkorni bolezni in v čaju za topljenje ledvičnih ter žolčnih kamnov. Regratove korenine vplivajo na celotno presnovo človeškega telesa.
14. Potrošnik
Potrošnik ima podobno delovanje kot regrat. Tako posušena kot sveža rastlina vsebuje veliko inulina. V posušeni korenini ga je celo do 70 %. Korenina vsebuje grenčino intibin. Potrošnikove korenine priporočamo za zdravljenje jeter. Gojena rastlina ima veliko korenino. Korenino posušimo, prepražimo in uporabljamo kot kavni nadomestek. Naši dedki in babice so vedno pili cikorijo, ker prave kave ni bilo. Iz svežih korenin stisnemo sok, ki ga uporabljamo za težave z nečisto kožo.
15. Ameriški slamnik
Ameriški slamnik je trajno zelišče. Čeprav farmacija dela zdravilo za boljše delovanje imunskega sistema iz herbe, poznavalci pravijo, da vsebuje največ imunostimulantov prav korenina. Korenino kopljemo jeseni, lahko tudi pozimi. Korenino zmeljemo in iz nje stisnemo sok. Soku primešamo enako količino 70% etanola. Vsebino shranimo v temno steklenico, ki jo damo v temno omaro. Pripravek uporabljamo kurativno predvsem pri respiratornih obolenjih.
