Klicali so jo čarovnica, ker se je pogovarjala z živalmi in imela vrana, znanega po kraji zlata in napadih na kolesarje.
Sredi gostih gozdov Białowieże, ene najstarejših in najbolj ohranjenih naravnih pokrajin v Evropi, je živela ženska, ki je razumela naravo bolje kot večina ljudi. Simona Kossak ni bila zgolj biologinja in profesorica gozdarskih znanosti – bila je pripovedovalka zgodb o divjini, borka za naravovarstvo in ženska, ki je živela življenje v ritmu gozda. Čeprav je izhajala iz znamenite umetniške družine Kossak, je izbrala povsem drugačno pot – pot znanosti in zaščite narave.
Dediščina umetnosti, izbrala pa je znanost
Simona Kossak se je rodila leta 1943 v Krakovu, v ugledni družini slikarjev in pisateljev. Njeni predniki so bili znani umetniki, ona pa je od malega sanjala o naravi. Že kot otrok se ni zanimala za tradicijo svoje družine, temveč je strastno opazovala živali in raziskovala naravne pojave. Njena odločitev, da postane biologinja, je bila za družino presenetljiva, vendar neizogibna. Simona je sledila svoji strasti in se posvetila raziskovanju ekologije ter zaščiti narave.
Življenje v Białowieži – dom, kjer je bila del divjine
Kossakova ni želela klasične akademske kariere v mestnih laboratorijih. Namesto tega se je preselila v srce pragozda Białowieża, kjer je preživela več kot 30 let. Tam je živela v leseni koči brez elektrike in vode, v popolni harmoniji z naravo. Njeni sostanovalci so bili volkovi, jeleni, divje svinje ter krokar po imenu Korasek, ki jo je spremljal na vsakem koraku.
S svojo znanstveno kariero in življenjem je dokazovala, da je mogoče sobivati z divjimi živalmi. Opazovala jih je, jih preučevala in jih razumela na način, ki ga večina znanstvenikov ni mogla. Znan je primer losa, ki ga je rešila pred smrtjo, ga vzgojila in nato vrnila v divjino. Njeno globoko razumevanje narave je postalo legendarno, njene raziskave pa so prispevale k boljšemu razumevanju ekosistemov gozdov.
Borka za zaščito narave
Simona Kossak ni bila zgolj znanstvenica, temveč tudi glasna aktivistka. Borila se je proti sečnji dreves v Białowieži in nasprotovala projektom, ki so ogrožali naravo. Kot profesorica na Gozdarski univerzi v Krakovu je izobraževala mlade generacije o pomenu varovanja narave. Njene ideje so bile pogosto kontroverzne, saj je zagovarjala popolno zaščito nekaterih območij, kar je nasprotovalo interesom lesne industrije in politike.
Njena dela, članki in televizijski nastopi so jo naredili prepoznavno med naravovarstveniki in širšo javnostjo. Poudarjala je pomen ekološkega ravnovesja in spoštovanja do živali, kar jo je včasih postavilo v konflikt s tistimi, ki so naravo videli zgolj kot vir surovin.
Njena zapuščina
Simona Kossak je umrla leta 2007 v bolnišnici v Białystoku po hudem boju z rakom, a njena zapuščina živi naprej. Njene raziskave, knjige in naravovarstveni prispevki še danes vplivajo na mlade znanstvenike in aktiviste. Białowieža, ki jo je tako strastno branila, ostaja eno najbolj dragocenih naravnih območij na svetu.
Njeno življenje je bilo dokaz, da ena oseba lahko naredi veliko razliko. Bila je ženska, ki je govorila z živalmi, razumela gozd in se borila za njegovo prihodnost. Njena zgodba nas uči, da je narava vredna vsakega truda in da lahko z vztrajnostjo in predanostjo spremenimo svet na bolje.
