V Južni Koreji se je zapisala nenavadna zgodba, ki je osupnila svet. Cha Sa-soon, danes znana po vzdevku “gospa 960”, je postala znana po tem, da je vztrajno opravljala teoretični del vozniškega izpita – kar 960-krat, preden ji ga je končno uspelo opraviti.
Cha, doma iz kraja Sinchon, je svoj prvi poskus opravila že leta 2005. V tistem času je bila v šestdesetih letih in si je močno želela voziti avto, saj ji je to predstavljalo večjo svobodo, predvsem zaradi slabih javnih prevoznih povezav v njenem podeželskem kraju.
Sprva je izpit opravljala skoraj vsak dan – petkrat na teden. V prvih letih je naredila več kot 700 poizkusov, preden je zmanjšala pogostost opravljanja. Njena odločnost je bila tako izjemna, da so jo zaposleni na uradu začeli osebno poznati. Navijali so zanjo, a tudi priznavali, da je bila situacija zanje precej naporna.
Vozniški izpit v Južni Koreji sicer velja za enega težjih, saj vključuje strogo teoretično preverjanje znanja, pa tudi praktični del. Cha je imela največ težav prav s teorijo – predvsem zaradi zahtevnosti besedila in pomanjkanja izobrazbe. A ko je po stotinah neuspešnih poizkusov končno opravila pisni del, ji je šlo pri praktični vožnji precej bolje. Po le nekaj dodatnih poskusih je končno dobila svoj vozniški izpit.
Po ocenah oblasti je Cha za vse poskuse in prijave porabila okoli 13 milijonov vonov, kar je približno 10.000 evrov. Kljub strošku in dolgotrajnemu postopku pa ji ni bilo žal. Kot je povedala medijem, je bil njen cilj preprost: “Samo hotela sem se peljati z vnuki v trgovino ali do zdravnika. Nisem se hotela zanašati na druge.”
Njena zgodba je pritegnila tudi pozornost medijev in podjetij. Hyundai ji je podaril novo vozilo kot priznanje za njeno vztrajnost. Po vsej državi so jo ljudje spoznali kot simbol trme in odločnosti, internet pa jo je povzdignil v nekakšno ljudsko junakinjo.
Danes Cha Sa-soon svoj avto redno uporablja in poudarja, da se kljub vsemu trudu ni nikoli zares bala vožnje – bala se je le, da ji ne bo nikoli uspelo.
Ko si predstavljamo starodavne Evropejce, si jih večina zamišlja s svetlo kožo, svetlimi lasmi in modrimi očmi. Vendar najnovejše genetske raziskave to predstavo postavljajo pod vprašaj. Analize starodavne DNK kažejo, da je bila temna koža v Evropi precej bolj razširjena, kot smo mislili — in to še pred razmeroma kratkim časom, pred okoli 3000 leti.
Kaj pravi genetika?
Znanstveniki so analizirali več sto vzorcev DNK iz kosti ljudi, ki so živeli v različnih delih Evrope v zadnjih 40.000 letih. Posebno pozornost so namenili genom, povezanim z barvo kože, las in oči. Med ključnimi geni za svetlejšo polt sta SLC24A5 in SLC45A2 — oba sta danes široko razširjena med evropskim prebivalstvom.
Vendar te različice genov niso bile prisotne med zgodnjimi evropskimi lovci in nabiralci. Na primer, posamezniki, ki so pred 8000 leti živeli na ozemlju današnje Španije, Madžarske in Luksemburga, so imeli temno kožo in pogosto modre oči. To je izjemno zanimiva kombinacija po sodobnih merilih.
Kdaj se je pojavila svetla koža?
Spremembe so se začele dogajati pred približno 7000 leti, ko so v Evropo prispeli prvi kmetovalci z območja današnje Turčije in Bližnjega vzhoda. Ti so s seboj prinesli različice genov za svetlejšo kožo. A še pomembnejši vpliv so imele kasnejše migracije nomadskih ljudstev iz stepskih območij vzhodne Evrope in Srednje Azije — pripadniki tako imenovane jamne kulture (Yamnaya). Njihov prihod pred približno 5000 leti je genetsko preoblikoval evropski kontinent.
Do približno 3000 let nazaj je bila svetla koža še vedno daleč od univerzalne v Evropi. Šele po bronasti dobi, skozi mešanje populacij in naravno selekcijo, so svetlopolte različice postale prevladujoče, še posebej v severnih delih celine.
Zakaj je svetla koža postala prednost?
Glavni razlog naj bi bil vitamin D. V severni Evropi, kjer so zimski meseci dolgi in količina sončne svetlobe nizka, je svetlejša koža omogočala bolj učinkovito sintezo tega pomembnega vitamina. Temna koža sicer bolje ščiti pred UV-žarki, a v okolju z manj sonca to postane slabost. Posledično so imeli posamezniki s svetlejšo kožo več možnosti za preživetje in razmnoževanje.
Zgodovina, ki ni enostavna
Znanstveni dokazi jasno kažejo, da ideja o “vedno beli Evropi” preprosto ne drži. Biološka zgodovina ljudi je zapletena, polna migracij, mešanja kultur in prilagajanja okolju. Genetska raznolikost, ki jo danes vidimo med Evropejci, je rezultat več valov priseljevanja in naravne selekcije — ne pa neke “čiste” ali nespremenjene linije.
To odkritje je pomembno tudi v širšem družbenem kontekstu. V času, ko so razprave o identiteti, rasi in migracijah pogosto obremenjene s političnimi čustvi, nam znanost ponuja trezen pogled: naši predniki so bili bolj raznoliki, kot si pogosto predstavljamo.
Zgodovina Evrope ni samo zgodovina kraljestev, vojn in imperijev, temveč tudi zgodovina kože, las in oči — zgodovina genov. In ta zgodovina nam pravi, da so prvi Evropejci v mnogih primerih izgledali precej drugače, kot si jih zamišljamo danes.
Namesto da bi iskali »pristnost« v videzu, bi morali razumeti, da je edina stalnica človeštva — sprememba. Evolucija, selitve in okolje so skupaj oblikovali tisto, kar danes dojemamo kot “evropski videz”. A ta videz je mlajši, kot si mislimo.
V naturopatiji je v veliko pomoč opazovanje enega izmed največjih organov telesa – kože! Naše telo je namreč celota, ki se zrcali v vsakem delu telesa, tudi npr. na podplatu, v ušesu, hrbtu, koži idr.
Koža je naš največji organ
Koža prekriva celotno telo in je eden izmed največjih organov našega telesa, saj meri približno 2 m², tehta pa približno 10 kg. Je naš ščit, saj varuje naše mišice, kosti in notranje organe pred zunanjimi vplivi. Koža je lahko različne barve in se skozi življenje spreminja glede konsistence, barve, elastičnosti, strukture, njene spremembe pa so bolj ali manj opazne. Pri moških je koža debelejša, pri ženskah malo tanjša, vsak predel telesa pa ima svojo debelino kože; na podplatih in dlaneh je debelejša. Je tudi zelo elastična, v dolžino se lahko celo poveča za 50 %, v širino pa do 10 cm. Na koži pa se zrcali tudi stanje notranjih organov telesa.
Koža je sestavljena iz vrhnjice in usnjice, pod njo pa je vezivno tkivo. Ravno povezava z vezivnim tkivom daje koži posredno povezavo z mišicami, kostmi in vsemi notranjimi organi telesa. Prožnost kože se spreminja in je v določenih predelih zelo elastična, v drugih pa manj, saj je naveza s tkivi tesnejša, npr. dlani, stopala idr. Prehod med kožo in sluzmi je postopen, vrhnjica se stanjša s 15 plasti na pet, najhitrejši prehod pa je na področju ust, in sicer v predelu ustnic.
Koža ščiti naše telo
Koža daje telesu fizično zaščito pred patogenimi glivami in bakterijami, sestavlja prvo obrambno linijo organizma, vsebuje tudi Langerhansove celice, ki so antigen, na ta način pa se gradita imunski sistem in imunski spomin organizma.
V koži se konča tudi veliko živčnih končičev, termoreceptorjev, ki zaznajo termične spremembe – pritisk, vibracije, bolečino, koža je tudi čutilo za tip.
Koža nas ščiti pred izgubo telesnih tekočin in ureja izločanje elektrolitov prek znoja. Ureja tudi telesno temperaturo, in sicer z dotokom krvi, ki je zelo velik oziroma večji od tistega, ki ga koža potrebuje za svoje normalno delovanje. Ob razširitvi žil se dotok krvi poveča, toplota pa se sprošča skozi kožo, če pa se prekrvavitev kože zmanjša, se zmanjša tudi izgorevanje toplote skozi kožo. Potenje, ki se ravno tako izvaja skozi kožo, pomeni dodaten ukrep za termoregulacijo in homeostazo telesnih tekočin. Koža je tudi rezervoar maščob in vode, ki so ključne za sintezo npr. vitamina D.
Pomen kože
Kožo sestavlja vrsta tkiv, ki imajo svoj izvor iz endoderma in mezoderma. Iz endodermalnega germinativnega sloja ob spočetju nastajajo vse strukture, ki imajo stik z zunanjim svetom: avtonomni živčni sistem – centralni in periferni, vsa čutila, koža, žleze lojnice, hipofiza… Iz germinativega sloja mezoderma pa ob spočetju nastanejo krvni obtok, srce, arterije, vene, limfni vodi, ledvice idr.
Izhajajoč iz tega lahko sklenemo, da se na koži zrcalijo notranji organi telesa in da je koža povezana s celotnim telesom.
Na koži se pojavljajo določeni znaki, kot so ogrci, akne, ekcemi, materina znamenja, lise, lišaji, glive. Večkrat za to krivimo starost, hormone, vendar se po tradicionalni kitajski medicini in drugih vzhodnjaških medicinah določene težave zrcalijo na koži, saj je koža povezana z notranjimi organi in se njihovo nepravilno delovanje odraža tudi na koži. Telo nam nekaj sporoča, samo poslušati ga moramo.
Področje, kjer se madež pojavi na telesu, nam razkrije težavo določenega organa v telesu. Poleg kraja madeža so za določanje težave telesnega organa pomembni tudi oblika, barva in narava znaka.
Kateri znaki na koži lahko opozarjajo na težavo določenega organa
JETRA
Koža olivno temne barve, ki hitro porjavi, pripada tendenčno jetrnemu tipu. Ko pa taka koža postane sivkaste, mat barve ali se na njej pojavijo rjavi madeži, starostne pege, srbeči izpuščaji, dermatitis, luskavica, lupus, koprivnica itd., je lahko pokazatelj slabega delovanja jeter. Na otip bo taka koža suha, topla in zagorele barve. Maščoba se nabira predvsem na predelu stegen in zadnjice.
Ko se koža obarva rdeče, predvsem v predelu glave in prsi, in je na otip topla in polna vode, govorimo o srčnem deficitu oziroma se energije srca ne pretakajo pravilno. Okončine so navadno otečene, vroče in rdeče barve. Maščoba se nabira predvsem na predelu trebuha.
Hrana, ki energetsko šibi srce: pšenica, vse vrste kruha, vse vrste testenin, timijan, oreščki, cvetača, marelica, svinjsko meso, krompir, korenje, kumare.
Hrana, ki energetsko krepi srce: kokošja juha, breskev, metin čaj.
VRANICA
Ko se po koži pojavijo živordeče pikice, koža pa je polna celulita, gub, mlahava, uvela z vidnimi žilami, ki lahko tudi izstopajo, nam telo govori o vraničnem deficitu. Okončine so v teh primerih hladne in oranžne barve. Maščoba se kaže po celotnem telesu v obliki celulita in na notranji strani nog (ko imamo noge »na x«).
Hrana, ki energetsko krepi vranico: proso, kalčki, cimet, ajda.
LEDVICE
Koža, ki je hladna, bleda in vlažna, na obrazu pa se pogosto pojavijo modri podočnjaki, nam sporoča ledvični deficit. Okončine so mrzle, modrikaste barve oziroma ledene in vlažne, oseba se poti predvsem na podplatih in dlaneh, navadno je v nogah in rokah prisoten hlad, ki boli! Simptomi se kažejo predvsem na okončinah. Maščobe ni!
Hrana, ki energetsko šibi ledvice: mlečni izdelki, pšenica, sladkor, kokos, paradižnik, vsa sladila.
Ko je koža videti kot iz porcelana, snežno bela, na njej pa so pegice, bele lise ali madeži, ki ne srbijo, govorimo o pljučnem deficitu. Tudi ta koža je po naravi bolj vlažne konsistence, oseba se poti na stopalih, vendar okončine niso mrzle. Madeži se pojavijo po obrazu, prsnem košu in hrbtu. Maščoba se kaže predvsem na hrbtnem in ramenskem delu.
Veselo barvanje pirhov je tu! Katere naravne barve za pirhe uporabiti, da ne bodo strupene za jajca? Preprosto, razkrili vam bomo nekaj trikov za naravno barvanje jajc.
Jajca najprej trdo skuhajte pri nizki temperaturi, da ne popokajo. Pri večini jajc bomo za barvanje uporabili hladno metodo.
Navodila so preprosta:
Izberite želeno barvo, premešajte sestavine in dodajte trdo kuhana jajca. Pustite jih stati v barvi, dokler ne dosežete želene barve. To je lahko dve uri ali tudi več, če želite intenzivnejšo barvo.
Kakšen odtenek barve želite?
Vijolična: sveže naribana rdeča pesa, kis, voda ali sok rdeče pese iz kozarca (že dodan kis).Rjava: čebulni olupki, 2 skodelici vode, 2 žlici kisa.
Rumena: 3 žlice kurkume, 2 skodelici vode, 2 žlici kisa.
Modra: 1 ½ skodelice naribanega temnega zelja, 2 skodelici vode, 2 žlici kisa.
Svetlo rjava: 1 skodelica zelo močne kuhane kave, 2 žlici kisa.
Temna, zelena: 3 čajne vrečke črnega ali zelenega čaja, 1 skodelica tople vode, 2 žlici kisa.
Veseli zajček – podstavek za pirhe
Male ustvarjalne rokice vam bodo z veseljem pomagale ustvariti zajčke ali druge velikonočne prijatelje.
Potrebujete:
tulec od zvitka toaletnega papirja,
lepilo, škarje, črn kemični svinčnik,
kolaž papir,
filc (po želji),
pom pom za nos (lahko nadomestite s čim drugim).
Priprava:
Tulec odrežite na pol. Izmerite dolžino po kolažu ter odrežite in zalepite okrog tulca.
Izrežite par ušes iz kolaža in manjši par iz filca.
Ušesa prilepite na notranjo stran tulca.
Narišite oči in brke ter zalepite nos.
Za zajčka nalepite metuljčka spodaj, za zajčico pa pentljo zgoraj.
Vaš zajček je pripravljen. Kaj pa jajčne lupine? Lupin ne zavrzite.
V času, ko nas vsakdanje življenje obremenjuje z nezdravo prehrano, stresom in onesnaženim zrakom, naša jetra pogosto prevzamejo vlogo tihega borca. Brez pritožb skrbijo za razstrupljanje telesa, presnovo maščob in shranjevanje hranil. A tudi jetra potrebujejo oddih. In prav tu pride v ospredje preprost, a presenetljivo učinkovit domač recept: suhe fige v kisu.
Zakaj so jetra tako pomembna?
Jetra so eden najpomembnejših organov v telesu. Dnevno filtrirajo kri, odstranjujejo toksine, predelujejo zdravila, pomagajo pri presnovi in uravnavajo raven sladkorja. Ko jetra delujejo optimalno, se to pozna pri energiji, prebavi, koži in celo razpoloženju. Toda ko jih preobremenimo s predelano hrano, alkoholom ali zdravili, se njihova funkcija lahko zmanjša.
Prvi znaki obremenjenih jeter so lahko utrujenost, napihnjenost, motnje spanja, glavoboli, slaba prebava in občutek težkosti po obroku. In čeprav telo lahko veliko prenese, ni odveč, da mu občasno pomagamo z naravnimi metodami.
Moč fig in jabolčnega kisa
Suhe fige so že stoletja cenjene zaradi svoje bogate vsebnosti vlaknin, naravnih sladkorjev, vitaminov in antioksidantov. Delujejo blago odvajalno, pospešujejo prebavo in čistijo črevesje. Jabolčni kis pa ima protivnetne in protibakterijske lastnosti, spodbuja prebavo in pomaga pri razgradnji maščob.
Ko ti dve sestavini združimo, nastane kombinacija, ki spodbuja delovanje jeter, pospešuje izločanje toksinov in uravnava prebavni sistem. Recept izhaja iz ljudskega zdravilstva, kjer so babice verjele, da narava vedno ponudi najbolj preproste in učinkovite rešitve.
Babičin recept: Suhe fige v kisu
Za pripravo potrebujete:
3 suhe fige (naj bodo ekološke, brez dodanega sladkorja ali konzervansov)
1 skodelico (pribl. 200 ml) jabolčnega kisa (po možnosti naravno fermentiran, nefiltriran)
Priprava: Zvečer pred spanjem fige prepolovite in jih namočite v kozarec z jabolčnim kisom. Pustite jih stati čez noč.
Uporaba: Vsako jutro na tešče pojejte tri polovice fig in popijte žlico (ali dve) kisa, v katerem so se namakale. Postopek ponavljajte 5 dni zapored.
Po mnenju tistih, ki so metodo preizkusili, se že po nekaj dneh pokažejo učinki: lažja prebava, manj napihnjenosti, več energije in občutek lahkotnosti v telesu.
Na kaj morate biti pozorni?
Medtem ko je ta recept naraven in neželenih učinkov skoraj ni, je dobro upoštevati nekaj opozoril:
Osebe z gastritisom ali čiri naj bodo previdne pri uporabi kisa.
Pri redni uporabi zdravil se pred detoksom posvetujte z zdravnikom.
Ne pretiravajte. Pet dni je dovolj za blag, a učinkovit zagon prebave.
Pomembno je tudi, da v tem obdobju podpremo telo z lahkotno prehrano: veliko zelenjave, sadja, vode in čim manj predelanih izdelkov.
Kaj lahko pričakujete po petih dneh?
Ta blaga, a učinkovita metoda ni čudežno zdravilo, vendar mnogi poročajo o opaznih spremembah. Zmanjšana težava v žlodcu, boljša prebava, več energije in celo lepša koža so pogosti opisi rezultatov. Jetra se vam bodo hvaležna, vi pa boste bolj pripravljeni na vsakodnevne izzive.
Pomlad in poletje sta čudovit čas za spoznavanje in nabiranje rastlin. Če se odpravljate proti morju, bodo vaš nos razveselile številne dišavnice. Uporabite pa jih lahko tudi v svojih kozmetičnih pripravkih.
Žajbelj
Žajbelj (Salvia officinalis) od malih nog nabiram na Pagu. Vedno, kadar sem potožila, da me boli grlo, mi je babica skuhala žajbljev čaj za grgranje. Na izjemno zdravilno moč te rastline nakazuje že latinsko ime salvia (salvare – zdraviti). Legenda pravi, da je Marija, ko je z Jezusom bežala pred Herodom, vse rastline na travniku prosila, naj ji pomagajo. Edina rastlina, ki jo je vzela v svoje zavetje, je bil žajbelj. V zahvalo je bila žajblju podeljena moč, da ljudi ozdravi vsake bolezni in jih celo reši pred smrtjo.
NABIRANJE: Žajbelj nabiramo dva do tri dni po dežju in še pred cvetenjem, saj takrat rastlina vsebuje manj tujona, ki velja za nevrotoksin.
DELOVANJE IN UPORABA: Izjemno učinkovit je pri bakterijah, glivicah in virusih. Uporabljamo ga za akne, mastno in nečisto kožo kot tudi vnetja in nego zrele kože. Ker preprečuje potenje, je nepogrešljiv v dezodorantih. Prav tako je sestavina zobnih past in ustnih vodic, saj blaži vnetja dlesni. Rjavolaske si z žajbljem lahko pripravite preliv za lase – žajbelj namreč pospešuje rast las in jim daje les.
PRIPRAVKI Z ŽAJBLJEM:
Tinkturo uporabimo za pripravo zobnih past, ustnih vodic, tonikov, šamponov in balzamov za lase.
Infuzijo z žajbljem uporabimo kot tonik, preliv za lase ali v kombinaciji z zeleno glino za nego nečiste kože.
VARNOST: Zaradi visoke vsebnosti toksičnega tujona pripravkov iz žajblja ne uporabljamo vsak dan. Pripravki niso primerni za nosečnice, otroke in epileptike. Uporaba eteričnega olja pa se povsem odsvetuje.
Smilj
Kamnite mediteranske otoke v juniju in juliju prekrije na tisoče malih zlato rumenih sončec. Smilj (Helichrysum italicum) zapeljuje s svojim omamnim, mehkim, sladkim vonjem in je zaradi svojih regenerativnih učinkov ena najbolj iskanih rastlin v kozmetični industriji.
NABIRANJE: Smilj na mediteranskih otokih nabiramo v začetku julija, najbolje ob zori. Še sveže nabranega ga namočimo v olivno olje.
DELOVANJE IN UPORABA: Smilj je znan po regenerativnem, protivnetnem in protibolečinskem delovanju, zato je idealen za celjenje ran, blaženje modric in glajenje gubic. Odpravlja razširjene vene in popokane kapilare, pomaga pri kožnih alergijah in atopičnem artritisu.
PRIPRAVKI S SMILJEM:
Izlužnino smilja uporabimo pri modricah, v pomlajevalnih pripravkih, za zdravljenje ran in brazgotin.
Tinktura smilja bo odlična v toniku za obraz za zrelo kožo kot tudi v emulzijah in antiseptičnih pripravkih za čiščenje ran.
Lavandin ali hibridna sivka
Prave sivke (Lavandula angustifolia) na mediteranskih otokih ne boste našli – prava sivka namreč vse svoje učinkovine razvije šele na 700 metrih nadmorske višine. Tako jadranske otoke sivo-vijolično obarva lavandin (Lavandula x intermedia), ki je hibrid dveh vrst sivke.
NABIRANJE: Lavandin nabiramo med deseto in enajsto uro dopoldne, konec junija ali začetek julija, ko zacveti. Za izdelavo tinktur in izlužnin cvetove lavandina sušimo en dan, če jih želimo popolnoma posušiti, pa jih zvežemo v šopke in obesimo.
DELOVANJE IN UPORABA: Lavandin ima antibakterijsko delovanje, zato ga uporabimo pri nečisti in aknasti koži. Odličen bo tudi kot repelent.
PRIPRAVKI Z LAVANDINOM:
Izlužnino uporabimo za izdelavo antibakterijskih mazil ali kot repelent.
Cvetovi so odličen dodatek parnim kopelim za obraz.
Če cvetove zmeljemo, lahko prašek uporabimo kot piling v prahu ali kot dodatek maski za obraz.
Rožmarin
Pri rožmarinu (Rosmarinus officinalis) poznamo tri različne kemotipe: kafra, cineol in verbenon. Kemotip je odvisen od podnebja in prsti, zaradi česar rastlina razvije drugačne učinkovine. Pri nas najpogosteje raste rožmarin kemotip kafra.
NABIRANJE: Nabiramo liste in cvetove. Najboljši so mladi deli, ki jih naberemo tik pred začetkom cvetenja.
DELOVANJE IN UPORABA: Rožmarin pospeši prekrvavitev, deluje antibakterijsko in pospešuje presnovo celic. Je izjemen antioksidant. Pripravke z rožmarinom uporabljamo pri zreli, mastni in nečisti ter slabo prekrvavljeni koži. Učinkoviti so tudi pri blaženju celulita.
PRIPRAVKI Z ROŽMARINOM:
Izlužnino uporabimo v kremah ali mazilih za ovelo kožo kot tudi za protibolečinsko masažo.
Tinktura rožmarina je znana kot izjemen antioksidant – uporabimo jo v kremah za zrelo kožo ali namesto vitamina E, za podaljšanje obstojnosti rastlinskih olj. Prav tako lahko tinkturo dodate šamponom ali balzamom za lase.
Infuzijo iz rožmarina uporabite kot preliv za lase – še posebej je priporočljiv pri izpadanju las in za rjavolaske.
Timijan
Podobno kot pri rožmarinu tudi pri timijanu (Thymus vulgaris) razlikujemo več kemotipov. Ob morju naj bi uspeval timijan kemotip karvakrol, nekoliko višje timijan kemotip timol, na nadmorski višini 1250 do 1500 m pa rasteta kemotipa geraniol in linalol.
NABIRANJE: Timijan nabiramo med majem in oktobrom (odvisno od kemotipa), ob začetku cvetenja.
DELOVANJE IN UPORABA: Timijan se priporoča pri mastni, vneti, nečisti in aknasti koži.
PRIPRAVKI S TIMIJANOM:
Tinkturo lahko dodamo hidrolatu ali destilirani vodi ter izdelamo odličen tonik za nečisto kožo.
Pripravki iz rastlin in kako jih uporabimo v kozmetiki
Infuzije
Naredimo jih iz svežih ali posušenih zelišč, listov ali korenin. Zelišča prelijemo z vročo vodo in pokrijemo posodo. Namakamo jih 10–15 minut in jih nato precedimo. Uporabimo jih za tonike, ustne vodice, kot dodatek maskam za obraz ali kot preliv za lase. Prav tako jih uporabljamo kot obkladke. Opozorilo: hranimo v hladilniku ali takoj porabimo.
Poparki
Primerni so za zdravljenje aken in dermatitisa. Pripravimo jih tako, da prgišče zelišč dodamo vreli vodi, se pokrijemo z brisačko in obraz postavimo nad posodo.
Tinkture
Tinkture delamo z alkoholom ali glicerinom. Naredimo jih tako, da sesekljana zelišča damo v kozarec za vlaganje in ga napolnimo z alkoholom (etanol ali vodka). Postavimo jo v temen prostor in počakamo dva tedna. Občasno potresemo. Ko je tinktura pripravljena, jo precedimo in spravimo v temnih stekleničkah. Tinkture uporabimo za izdelavo tonikov, ustnih vodic, šamponov, balzamov za lase ali kot dodatek kremam.
Praški
Posušeno zelišče zdrobimo v možnarju ali kavnem mlinčku. Presejemo jih skozi cedilo. Dobljen prašek shranimo v steklenih kozarčkih in porabimo v roku enega meseca. Uporabimo ga v maskah, pilingih ali kopalnih soleh.
Macerati ali izlužnine
Macerat naredimo tako, da cvetne liste namakamo v rastlinskem olju. Navadno uporabimo hladno stiskano olivno ali sončnično olje. Poznamo macerate v hladni ali v topli pripravi. Macerate lahko uporabimo samostojno, iz njih izdelamo mazilo ali jih dodamo kremam.
Recepti
Piling v prahu za vsak dan
Potrebujete:
žlico bele gline,
žličko praška lavandina,
žličko praška rožmarina,
žličko praška limonine lupinice.
Priprava in uporaba:
Vse sestavine zmešamo in shranimo v stekleni posodici. Malo pilinga damo na roke in dodamo vodo. S krožnimi gibi vmasiramo v obraz in speremo.
Maska za nečisto kožo
Potrebujete:
žlico zelene gline,
žličko praška timijana,
infuzijo rožmarina.
Priprava in uporaba:
Glino in prašek timijana zmešamo, nato dodamo infuzijo rožmarina, da dobimo gladko pasto. Nanesemo na obraz in pustimo približno 10 minut. Speremo in navlažimo s hidrolatom.
Žajbljeva ustna vodica
Potrebujete:
95 g hidrolata žajblja,
5 g žajbljeve tinkture.
Priprava in uporaba:
Tinkturo in hidrolat zmešamo in pred uporabo dobro pretresemo. Namesto hidrolata lahko uporabimo destilirano vodo ali infuzijo žajblja – v slednjem primeru hranimo v hladilniku.
Ljubljana, 21. marca – Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ki ga vsako leto obeležujemo 21. marca, letos potekajo aktivnosti pod geslom „Izboljšajmo naše podporne sisteme“. Cilj je jasen: povečati dostop do vključujočega izobraževanja, spodbuditi pravične možnosti za zaposlitev ter izboljšati pogoje za bolj samostojno življenje oseb z Downovim sindromom.
Iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar opozarjajo, da kljub obstoječi zakonodaji v praksi obstajajo številne ovire. Osebe z Downovim sindromom pogosto ne dobijo ustrezne podpore za razvoj samostojnosti, socialnih veščin in izobraževanja. Novinarka in mati otroka z Downovim sindromom Neža Grmšek Šabanovič je med drugim opozorila na zapletene birokratske postopke pri pridobivanju dodatka za nego ter na pomanjkanje uradnih podatkov o številu oseb z Downovim sindromom.
Zaostajanje za tujino in predlogi za spremembe
Predsednica Društva Downov sindrom Slovenija Valerija Bužan je poudarila, da Slovenija pri programih vključevanja močno zaostaja. Opozorila je na pomanjkljivo izobraževanje učiteljev in pedagogov, kar povzroča težave pri vključevanju otrok v redne šole. Kot primer dobre prakse je navedla Finsko in Portugalsko, kjer so zaprli ločene institucije in uvedli celostno podporo znotraj skupnosti.
Bužan je ob posvetu poudarila, da je prilagojena podpora temeljna človekova pravica. Izpostavila je tudi, da so otroci z Downovim sindromom pogosto izključeni iz vrtcev in šol, pozneje pa imajo težave pri iskanju zaposlitve. Poudarila je tudi pomembnost podpore staršem, ki imajo ključno vlogo pri vključevanju svojih otrok v družbo.
Državna odgovornost in javni dogodki po Sloveniji
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da mora država zagotoviti stabilno podporno okolje, ki omogoča posameznikom z Downovim sindromom dostojno in samostojno življenje tudi po smrti njihovih skrbnikov. Državni svet po njegovih besedah ostaja zavezan podpori projektov, ki spodbujajo vključevanje.
Ob svetovnem dnevu Društvo Downov sindrom Slovenija organizira več dogodkov po vsej Sloveniji. Na Prešernovem trgu v Ljubljani so postavili informativno stojnico, v 21 krajih pa potekajo pohodi z baloni, s katerimi širijo sporočilo o pomenu vključevanja in sprejemanja.
Kaj je Downov sindrom?
Downov sindrom, znan tudi kot trisomija 21, je genetska motnja, ki jo povzroča dodatni 21. kromosom. Poleg intelektualnih izzivov so pogoste spremljajoče težave srčna obolenja, dihalne in hormonske motnje ter oslabljen imunski sistem. Sindrom je prvi opisal britanski zdravnik John Langdon Down leta 1866. Svetovni dan Downovega sindroma pod okriljem OZN obeležujemo od leta 2012.
Ob svetovnem dnevu voda po vsej Sloveniji potekajo številne spomladanske čistilne akcije, s katerimi občine pozivajo prebivalce, naj prispevajo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Akcije se bodo v številnih krajih začele ta konec tedna, potem ko so bile pretekli teden zaradi slabega vremena preložene.
V Ljubljani bo med 22. marcem (svetovni dan voda) in 22. aprilom (svetovni dan Zemlje) potekala okoljska akcija Za lepšo Ljubljano. V njej sodelujejo četrtne skupnosti, šole, vrtci, turistična društva in posamezniki. Mestna uprava bo sodelovala v soboto, 29. marca, z akcijami na območju Tivolija, Koseškega bajerja, Golovca in Zajčje dobrave. Zaključek akcije bo 19. aprila s čiščenjem Ljubljanice, kjer so v preteklih letih količino odpadkov zmanjšali za kar 75 %.
Maribor in Drava v ospredju trajnostnih pobud
V Mariboru začenjajo obsežno čistilno akcijo Moji odpadki, moja skrb. Otvoritev bo s 33. mednarodno ekološko akcijo Drava 2025 – Ni nam vseeno!, v kateri bodo potapljači iz Maribora, Ptuja in Varaždina čistili reko Dravo. Skupna občinska čistilna akcija bo potekala 5. in 12. aprila, najprej na levem, nato na desnem bregu reke.
Zaključek akcije bo 22. aprila z razstavo umetnin iz zbranih odpadkov, ki jih bodo pripravile osnovne šole.
31. čistilna akcija Blejskega jezera in njegovih brežin, na kateri je pomagalo več kot 350 potapljačev, ribičev in ostalih prostovoljcev.
Foto: SPAR Slovenija
Tudi druga mesta prispevajo k čistejšemu okolju
V Celju čistilne akcije potekajo danes in v soboto – danes sodelujejo vrtci, šole in javni zavodi, v soboto pa bodo čiščenja potekala po mestnih četrtih. Podobno velja za Kranj, kjer bodo danes čistili vrtci, podjetja in zavodi, v soboto pa bo potekala 24. akcija Očistimo Kranj – Kran’ ni več usran, letos z odprtjem osmih zaklonišč.
Novo mesto bo v soboto izpeljalo akcijo Očistimo sosesko, Ptuj pa pripravlja čiščenje četrtnih skupnosti 29. marca. V Velenju bo 11. aprila organizirano čiščenje mestnih vpadnic, medtem ko bo teden prej akcija potekala v krajevnih skupnostih.
V Kopru podjetje Marjetica izvaja brezplačen prevzem nevarnih odpadkov do 29. marca. Premična zbiralnica bo obiskala 60 lokacij v Mestni občini Koper in Občini Ankaran.
Čistilne akcije po Sloveniji dokazujejo, da je kolektivno prizadevanje ključ do čistejšega okolja – vsaka roka in vsaka vreča štejeta.
V naravi se vse zgodi ob svojem času. Tako rastline kot tudi posamične rastlinske dele nabiramo le v nekajtedenskem obdobju. V tem času si jih naberemo za vse leto. Vedno pa se pojavlja vprašanje, kaj narediti z nabranimi rastlinami, kako jih shraniti, predelati, da jih bomo lahko uporabljali vse leto.
Ena možnost je seveda sušenje rastlin, ki mora biti čim hitrejše, v temnem prostoru (lahko je to tudi sušilnica ali pečica) ter pri nizkih temperaturah (40 stopinj; sadje, plodove, lubje in korenine lahko pri višji). Tako posušene rastline shranjujemo do eno leto in si iz njih sproti in po potrebi pripravljamo mešanice.
Druga možnost pa je, da iz sveže ali delno posušene rastline izdelamo izvleček. Pri izdelavi izvlečkov moramo biti pozorni na naslednje:
Za kakšen namen bomo izvleček uporabljali. Torej moramo najprej vedeti, kaj sploh potrebujemo v enem letu.
Kakšno osnovo bomo uporabili. Rastline namreč vsebujejo zelo veliko sestavin, ki so topne v različnih osnovah, in tako ni vseeno, v kaj rastlino namočimo. Snovi, ki so, denimo, topne v maščobah, niso topne v vodi ali alkoholu.
Kako izvleček naredimo. Nekateri morajo nastati na svetlem, drugi na hladnem, nekatere moramo premešati, druge večkrat precediti, kakšnega naredimo v nekaj dneh, za druge potrebujemo več tednov ipd. V nobenem primeru pa rastline ne namakamo v nedogled – po nekaj dneh ali tednih jo vzamemo iz osnove.
Izvlečki so lahko že sami po sebi končni rezultat (npr. sirup iz smrekovih vršičkov) ali pa so vmesni korak do končnega izdelka (npr. ognjičev macerat za izdelavo ognjičevega mazila). Skratka, možnosti za izdelavo raznoraznih rastlinskih izvlečkov za številne namene je resnično neomejeno.
Med ali sladkor
Sladkor ali med uporabimo kot osnovo za izdelavo sirupov. Ti sirupi so lahko zdravilne narave, kot so npr. trpotčev sirup, lučnikov sirup, sirup smrekovih vršičkov, ali pa so namenjeni izdelavi pijač. Za slednji namen lahko uporabimo bezeg, meto, meliso ipd.
Izdelava sirupa po plasteh – smrekovi vršički
V steklen kozarec po plasteh nalagamo najprej narezano rastlino, ki jo prekrijemo s sladkorjem, za tem znova rastlino in čez njo sladkor. Pomembno je, da je zgornja plast vedno sladkor ter da kozarec vedno zapremo. Čez dan ali dva, ko se vsebina kozarca posede, pa lahko znova dodamo plast rastline in sladkorja. Ko kozarec napolnimo do želene višine, ga postavimo na sonce in ga tam pustimo tri tedne. Nato ga še malo segrejemo, da se sladkor stopi, tekočino dobro precedimo in shranimo na temno mesto.
Hitra izdelava sirupa – regratovi cvetovi
300 g narezane rastline prelijemo z litrom vode. Zavremo in pustimo stati okoli 12 ur. Nato zmes precedimo in rastlinski material dobro stisnemo. Dodamo 1 kg sladkorja in pol žličke citronske kisline ter počasi segrevamo, da se sladkor stopi. Postopek ponavljamo, dokler ne dobimo sirupa (ta ne sme biti preredek ali pregost).
Maščoba – olja ali masla
Rastline namakamo v maščobe, da se izločijo določene v maščobah topne snovi, ki blagodejno delujejo na našo kožo. Tak izvleček oz. macerat nato praviloma uporabimo za izdelavo končnega izdelka, na primer mazila, kreme, mila ipd. Načeloma je vseeno, v katero maščobo namočimo rastlino, pomembno je le, da vemo, kaj bomo nato iz izvlečka delali, na primer, za kateri tip kože bo končni izdelek. Pogosto je tako najbolje, da uporabimo enostavno, nevtralno olje, kot je sončnično olje ali mandljevo olje. Ko rastline namakamo v maščobe, morajo biti te skoraj posušene in narezane na čim manjše dele. Svežo namakamo le šentjanževko. Maščobne izvlečke moramo vsak dan premešati, poleg tega pa ne smejo biti izpostavljeni neposrednemu soncu. Tako si lahko pripravimo tudi zeliščno olje za kulinarične namene.
Ognjičevo olje
Ognjič ima čudovite zdravilne lastnosti in blagodejno deluje na kožo. Odprte ognjičeve cvetove nabiramo ob suhem in sončnem vremenu. Cvetove nato hitro skoraj čisto posušimo, potrgamo cvetne lističe in te namočimo v izbrano olje. Za pol litra olja potrebujemo okoli 60 g lističev. Namakamo jih tri do štiri tedne, nato jih ožamemo, precedimo ter shranimo. Če se naredi usedlina, kar je pogost pojav predvsem pri izdelavi šentjanževega olja, jo odstranimo. To najlažje storimo tako, da olje odlijemo, usedlino pa zavržemo. Ognjičevo olje je tako lahko že naš končni izdelek, lahko pa iz njega pripravimo mazila, kreme, mila, masažne mešanice ipd.
Kis – jabolčni ali vinski
Izvlečke v kisu lahko prav tako kot oljne izvlečke uporabimo v kozmetične ali kulinarične namene. Zeliščni kis je, denimo, dobrodošla popestritev vsake kuhinje. Uporabimo lahko tudi rožmarin, česen, koper, timijan, majaron, peteršilj, drobnjak ipd.
Zeliščni kisi
Potrebujemo: sveže zelišče (3 do 4 vejice ali 3 do 4 na drobno narezani stroki), pol litra kisa
Priprava: Drobno narezano zelišče damo v steklen kozarec. Kis segrejemo (ne sme zavreti) in z njim prelijemo zelišče. Pustimo ga stati na svetlem okoli 14 dni, nato ga precedimo. Uporabljati ga lahko začnemo takoj.
Alkohol
V alkohol namakamo sveže rastline, ki jih zrežemo na čim manjše koščke, da se iz njih izloči čim več snovi. Nežne rastlinske dele, kot so nežni cvetovi, namakamo v šibkejšem alkoholu (25 % alkohol), bolj grobe dele, kot so korenine in lubje, pa lahko namakamo v močnejšem alkoholu (tudi 75 % alkohol). Kot popolnoma spodobna osnova za izdelavo alkoholnih izvlečkov oz. tinktur se lahko uporabi tudi domače žganje oz. »šnops«.
Tinkture
Potrebujemo: 80 g drobno narezane sveže rastline, 500 ml alkohola
Priprava: Rastlino na drobno narežemo, damo v kozarec in prelijemo z alkoholom. Kozarec dobro zapremo ter ga v tem stanju pustimo počivati tri do štiri tedne (a ne na soncu). Nato ga precedimo ter shranimo.
Tudi koža potrebuje spomladansko čiščenje. Privoščite ji lahkotno nego, da bo zadihala in se naužila prvih toplih spomladanskih sončnih žarkov.
Sivkin tonik na osnovi rastlinskih izvlečkov in vlažilnih sestavin je odličen začetek za prebujanje kože izpod tople zimske odeje.
Kot tonik za obraz lahko preprosto uporabite le hidrolat. Hidrolat je stranski produkt pri parni destilaciji rastlinskega materiala. Hidrolati imajo podobne lastnosti kot eterična olja, le da so veliko manj koncentrirani in bolj blagi. Hidrolat kot tonik lahko uporabite zjutraj za osvežitev pred nanosom vlažilne kreme in/ali zvečer, ko ste jo očistili ter preden nanesete hranljivo nočno kremo.
Koža bolj kot karkoli potrebuje vlago – veliko vlage. Zato bomo naredili tonik, ki bo vlažilen in primeren za vse tipe kože – tudi za zelo suho kožo. Za izdelavo bomo uporabili sivkin hidrolat, ki je primeren za vse tipe kože, saj uravnoteži suho in mastno kožo. Sivkin hidrolat je zelo nežen do kože in deluje pomirjevalno. Če imate občutljivo kožo, ga lahko kombinirate ali uporabite hidrolat rimske kamilice. Tiste, ki imate bolj mastno kožo, pa posezite po hidrolatu nepozebnika, nerolija in citrusov. Za tiste, ki imate mešano kožo, ki se nagiba bolj k suhi koži, pa priporočam rožno vodo, hidrolat vrtnice ali hidrolat geranije.
Za izdelavo boste potrebovali (z navedeno količino sestavin boste napolnili 60-mililitrsko plastenko ali stekleničko z razpršilko):
54 g hidrolata sivke
7 g rastlinskega glicerina
0,5 g alantoina
3–4 kapljice naravnega eteričnega olja sivke
1. KORAK: Pripravite sestavine
Za izdelavo boste potrebovali zgoraj naštete sestavine, metlico za mešanje, posodo ali vrček in plastenko oz. stekleničko z razpršilko.
2. KORAK: Izdelava
V vrček odmerite 54 g hidrolata sivke, 7 g rastlinskega glicerina in 0,5 g alantoina (vlažilna sestavina, ki veže vlago in ima pomirjevalne lastnosti). Za konec pa dodajte še 3–4 kapljice eteričnega olja sivke in premešajte.
3. KORAK: Shranjevanje
Prelijte v plastenko ali stekleničko z razpršilko. Nanesite na čist obraz zjutraj in zvečer. Poškropite 3-krat po obrazu in počakajte, da se vpije. Nato nanesite svojo najljubšo domačo vlažilno kremo. Porabite v roku 2 mesecev.
