V naravi se vse zgodi ob svojem času. Tako rastline kot tudi posamične rastlinske dele nabiramo le v nekajtedenskem obdobju. V tem času si jih naberemo za vse leto. Vedno pa se pojavlja vprašanje, kaj narediti z nabranimi rastlinami, kako jih shraniti, predelati, da jih bomo lahko uporabljali vse leto.
Ena možnost je seveda sušenje rastlin, ki mora biti čim hitrejše, v temnem prostoru (lahko je to tudi sušilnica ali pečica) ter pri nizkih temperaturah (40 stopinj; sadje, plodove, lubje in korenine lahko pri višji). Tako posušene rastline shranjujemo do eno leto in si iz njih sproti in po potrebi pripravljamo mešanice.
Druga možnost pa je, da iz sveže ali delno posušene rastline izdelamo izvleček. Pri izdelavi izvlečkov moramo biti pozorni na naslednje:
- Za kakšen namen bomo izvleček uporabljali. Torej moramo najprej vedeti, kaj sploh potrebujemo v enem letu.
- Kakšno osnovo bomo uporabili. Rastline namreč vsebujejo zelo veliko sestavin, ki so topne v različnih osnovah, in tako ni vseeno, v kaj rastlino namočimo. Snovi, ki so, denimo, topne v maščobah, niso topne v vodi ali alkoholu.
- Kako izvleček naredimo. Nekateri morajo nastati na svetlem, drugi na hladnem, nekatere moramo premešati, druge večkrat precediti, kakšnega naredimo v nekaj dneh, za druge potrebujemo več tednov ipd. V nobenem primeru pa rastline ne namakamo v nedogled – po nekaj dneh ali tednih jo vzamemo iz osnove.
Izvlečki so lahko že sami po sebi končni rezultat (npr. sirup iz smrekovih vršičkov) ali pa so vmesni korak do končnega izdelka (npr. ognjičev macerat za izdelavo ognjičevega mazila). Skratka, možnosti za izdelavo raznoraznih rastlinskih izvlečkov za številne namene je resnično neomejeno.
Med ali sladkor
Sladkor ali med uporabimo kot osnovo za izdelavo sirupov. Ti sirupi so lahko zdravilne narave, kot so npr. trpotčev sirup, lučnikov sirup, sirup smrekovih vršičkov, ali pa so namenjeni izdelavi pijač. Za slednji namen lahko uporabimo bezeg, meto, meliso ipd.
Izdelava sirupa po plasteh – smrekovi vršički
V steklen kozarec po plasteh nalagamo najprej narezano rastlino, ki jo prekrijemo s sladkorjem, za tem znova rastlino in čez njo sladkor. Pomembno je, da je zgornja plast vedno sladkor ter da kozarec vedno zapremo. Čez dan ali dva, ko se vsebina kozarca posede, pa lahko znova dodamo plast rastline in sladkorja. Ko kozarec napolnimo do želene višine, ga postavimo na sonce in ga tam pustimo tri tedne. Nato ga še malo segrejemo, da se sladkor stopi, tekočino dobro precedimo in shranimo na temno mesto.
Hitra izdelava sirupa – regratovi cvetovi
300 g narezane rastline prelijemo z litrom vode. Zavremo in pustimo stati okoli 12 ur. Nato zmes precedimo in rastlinski material dobro stisnemo. Dodamo 1 kg sladkorja in pol žličke citronske kisline ter počasi segrevamo, da se sladkor stopi. Postopek ponavljamo, dokler ne dobimo sirupa (ta ne sme biti preredek ali pregost).
Maščoba – olja ali masla
Rastline namakamo v maščobe, da se izločijo določene v maščobah topne snovi, ki blagodejno delujejo na našo kožo. Tak izvleček oz. macerat nato praviloma uporabimo za izdelavo končnega izdelka, na primer mazila, kreme, mila ipd. Načeloma je vseeno, v katero maščobo namočimo rastlino, pomembno je le, da vemo, kaj bomo nato iz izvlečka delali, na primer, za kateri tip kože bo končni izdelek. Pogosto je tako najbolje, da uporabimo enostavno, nevtralno olje, kot je sončnično olje ali mandljevo olje. Ko rastline namakamo v maščobe, morajo biti te skoraj posušene in narezane na čim manjše dele. Svežo namakamo le šentjanževko. Maščobne izvlečke moramo vsak dan premešati, poleg tega pa ne smejo biti izpostavljeni neposrednemu soncu. Tako si lahko pripravimo tudi zeliščno olje za kulinarične namene.
Ognjičevo olje
Ognjič ima čudovite zdravilne lastnosti in blagodejno deluje na kožo. Odprte ognjičeve cvetove nabiramo ob suhem in sončnem vremenu. Cvetove nato hitro skoraj čisto posušimo, potrgamo cvetne lističe in te namočimo v izbrano olje. Za pol litra olja potrebujemo okoli 60 g lističev. Namakamo jih tri do štiri tedne, nato jih ožamemo, precedimo ter shranimo. Če se naredi usedlina, kar je pogost pojav predvsem pri izdelavi šentjanževega olja, jo odstranimo. To najlažje storimo tako, da olje odlijemo, usedlino pa zavržemo. Ognjičevo olje je tako lahko že naš končni izdelek, lahko pa iz njega pripravimo mazila, kreme, mila, masažne mešanice ipd.
Kis – jabolčni ali vinski
Izvlečke v kisu lahko prav tako kot oljne izvlečke uporabimo v kozmetične ali kulinarične namene. Zeliščni kis je, denimo, dobrodošla popestritev vsake kuhinje. Uporabimo lahko tudi rožmarin, česen, koper, timijan, majaron, peteršilj, drobnjak ipd.
Zeliščni kisi
Potrebujemo: sveže zelišče (3 do 4 vejice ali 3 do 4 na drobno narezani stroki), pol litra kisa
Priprava: Drobno narezano zelišče damo v steklen kozarec. Kis segrejemo (ne sme zavreti) in z njim prelijemo zelišče. Pustimo ga stati na svetlem okoli 14 dni, nato ga precedimo. Uporabljati ga lahko začnemo takoj.
Alkohol
V alkohol namakamo sveže rastline, ki jih zrežemo na čim manjše koščke, da se iz njih izloči čim več snovi. Nežne rastlinske dele, kot so nežni cvetovi, namakamo v šibkejšem alkoholu (25 % alkohol), bolj grobe dele, kot so korenine in lubje, pa lahko namakamo v močnejšem alkoholu (tudi 75 % alkohol). Kot popolnoma spodobna osnova za izdelavo alkoholnih izvlečkov oz. tinktur se lahko uporabi tudi domače žganje oz. »šnops«.
Tinkture
Potrebujemo: 80 g drobno narezane sveže rastline, 500 ml alkohola
Priprava: Rastlino na drobno narežemo, damo v kozarec in prelijemo z alkoholom. Kozarec dobro zapremo ter ga v tem stanju pustimo počivati tri do štiri tedne (a ne na soncu). Nato ga precedimo ter shranimo.
