Črna kumina: Spoznajte neskončni vir zdravja

Črna kumina (Nigella sativa), je rastlina z dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini in kulinariki. Njena drobna, črna semena so polna koristnih snovi, zaradi česar so bila skozi stoletja cenjena kot zdravilna rastlina.

Ključni poudarki:

  • Semena črne kumine (Nigella sativa) so bogata z antioksidanti, timokinonom in olji, ki delujejo protivnetno.
  • Uporablja se za krepitev imunskega sistema, uravnavanje krvnega sladkorja in zaščito srca.
  • Olje in prah črne kumine pomagata pri prebavnih težavah, zdravju kože, dihal in kot dodatna podpora pri alergijah.

Semena črne kumine je priporočal že prerok Mohamed

Že prerok Mohamed je dejal, da semena črne kumine ozdravijo vse, edino smrti ne. Čeprav je trditev na prvi pogled videti nekoliko pretirana, lahko upravičeno trdimo, da je črna kumina ena izmed rastlin z najširšim spektrom zdravilnega delovanja. Arabci jo zato imenujejo »Al-Habba Al-Barakah« ali pa »Al-Habba Al-Sauda«, kar pomeni posvečena semena. V Sloveniji poleg poimenovanja črna kumina uporabljamo tudi poimenovanje zamorska kumina ali navadna črnika. Črno kumino oziroma njeno olje se v orientalski medicini, kozmetiki in kulinariki uporablja že približno 2000 let. Priljubljena je predvsem zaradi številnih koristnih učinkov na telo. Izvira iz Indije, danes pa je rastlina razširjena po vsem svetu.

Kaj je črna kumina?

Črna kumina, ki izvira iz jugozahodne Azije, je cvetoča rastlina iz družine zlatičevk. Semena črne kumine, znana tudi kot črni sezam ali kalonji, so majhna in črne barve ter imajo močan, rahlo grenak okus, ki spominja na črni poper, origano in čebulo. Ta rastlina je bila že v antiki cenjena zaradi svojih zdravilnih lastnosti, danes pa jo pogosto uporabljamo kot začimbo in naravno zdravilo.

Črna kumina je izjemna rastlina z mnogimi koristmi za zdravje in široko uporabo v kulinariki. Njena semena so bogata z antioksidanti, protivnetnimi snovmi in drugimi koristnimi spojinami, ki podpirajo zdravje srca, imunskega sistema, prebave in še mnogo več.

Zdravilni učinki črne kumine

Črna kumina je znana po številnih koristih za zdravje, ki jih vsebujejo predvsem njena semena.

1. Podpora imunskemu sistemu

Črna kumina je bogata z antioksidanti, kot so timokinon, ki pomagajo krepiti imunski sistem. Antioksidanti nevtralizirajo proste radikale v telesu, kar pomaga zmanjšati tveganje za kronične bolezni in krepi naravno obrambo telesa pred okužbami.

Črna kumina

2. Protivnetne lastnosti

Številne študije so pokazale, da imajo semena črne kumine močne protivnetne lastnosti. Timokinon, glavna aktivna sestavina v črni kumini, pomaga zmanjšati vnetje v telesu, kar je koristno pri obvladovanju stanj, kot so artritis, astma in druge vnetne bolezni.

3. Zdravje srca

Redno uživanje črne kumine lahko prispeva k zdravju srca. Semena črne kumine pomagajo zniževati raven slabega LDL holesterola in trigliceridov, hkrati pa povečujejo raven dobrega HDL holesterola. To pripomore k zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni.

4. Uravnavanje krvnega sladkorja

Črna kumina lahko pomaga pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, kar je še posebej koristno za ljudi s sladkorno boleznijo. Študije so pokazale, da redno uživanje črne kumine lahko izboljša občutljivost na inzulin in zmanjša raven sladkorja v krvi.

5. Podpora prebavi

Črna kumina je znana po svojih blagodejnih učinkih na prebavni sistem. Pomaga pri lajšanju prebavnih težav, kot so napihnjenost, plini in zaprtje. Poleg tega ima blag odvajalni učinek, ki lahko pomaga pri urejanju prebave.

6. Nega kože

Olje črne kumine se pogosto uporablja v kozmetiki zaradi svojih koristnih učinkov na kožo. Pomaga pri zdravljenju različnih kožnih težav, kot so akne, ekcemi in luskavica. Olje črne kumine ima tudi vlažilne lastnosti, ki pomagajo ohranjati kožo mehko in hidrirano.

Črna kumina

Zgodovina uporabe črne kumine

Uporaba črne kumine sega že daleč v zgodovino. Pomembne zapise o tej zdravilni rastlini najdemo v islmaskih svetih knjigah, kjer je večkrat omenjeno, da je prerok Mohamed dejal: Uporabljajte črna semena, ki zdravijo vse bolezni, edino smrti ne.

Kot začimbo so črno kumino uporabljali že v starem Egiptu. Legenda pravi, da je olje črne kumine uporabljala tudi egipčanska kraljica Nefretete, predvsem za krepitev in lep sijaj las ter nohtov. Redno naj bi jo v kozmetične namene uporabljala tudi Kleopatra. Stari Egipčani so verjeli, da je dobra popotnica v onstranstvo. Tudi v grobnici mladega faraona Tutankamona so našli vrček z oljem. Zdravniki egiptovskih faraonov so semena in olje črne kumine pogosto uporabljali za pomiritev želodcev po obilnih pojedinah. Semena so uporabljali tudi za zdravljenje glavobolov, zobobolov, prehladov in raznih okužb.

Tudi Stari Grki in Rimljani so dobro poznali zdravilne učinke črne kumine. Pisca Plinij in Dioskurid sta v svojih zbirkah bolj podrobno opisala rastlino in njene blagodejne učinke na zdravje.

Znani arabski zdravnik srednjega veka Ibn Sina je črno kumino opisal kot rastlino, ki lajša prekomerno utrujenost in hkrati simptome depresije.

Uporabljali so jo širom sveta

Frankovski kralj in cesar Karl Veliki je ukazal gojiti črno kumino po vseh samostanskih vrtovih kot eno pomembnih zdravilnih rastlin. Tako se je pričelo gojiti črno kumino povsod po Evropi. Sprva so črno kumino poimenovali »črni koriander«, saj so semena uporabljali kot začimbo pri peki kruha ter nasploh v kulinariki. Kasneje jo so pričeli uporabljati tudi v kozmetične namene. Izdelovali so odišavljeno vodo in puder. V Evropi so še pred dvestotimi leti črno kumino uporabljali v ljudskem zdravilstvu kot sredstvo proti bulam, vnetjem, kačjim ugrizom in steklini. Nato je utonila v pozabo, saj so ljudje pričeli uporabljali nekatera novodobna sintetična sredstva v ta namen.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je zgodil preobrat. S semeni črne kumine so namreč uspešno ozdravili astmo pri dragocenem dresiranem konju. Nasvet za zdravljenje astme so lastniki konja dobili od egipčanskega zdravnika, ki jim je svetoval, naj krmi dodajo še semena črne kumine. Slavni konj je ozdravel in takrat so zdravilne lastnosti črne kumine prišle v javnost. Po nekaterih navedbah naj bi ravno ta dogodek prispeval k ponovni uporabi.

Danes črno kumino uporabljamo tudi za zdravljenje astme in nevrodermitisa pri ljudeh. Znanstveniki po celem svetu raziskujejo zdravilne učinkovine ter možne zdravilne lastnosti te vsemogočne rastline. Od leta 1964 je bilo objavljenih že 458 študij. Črna kumna tako postaja vse bolj priljubljena in raziskovana rastlina.

Črna kumina – splošni opis rastline

Črna kumina (Nigella sativa) prvotno izvira iz Indije. V pokrajinah Punjab, Himachal pradesh, Bihar in Assam je rasla kot plevel. Domačini jo poznajo pod imenom »Kalajira« ali »Kalongi«. Sodi v družino zlatičevk in je enoletnica, ki v višino zraste do pol metra. Rastlino je relativno enostavno gojiti, potrebuje peščena ilovnata tla ter toplo podnebje. Gojijo jo vse od Sredozemlja pa do Indije, najbolj kakovostno pa pridobivajo v Egiptu, Siriji, Iraku, Ameriki, Indiji, Pakistanu in Grčiji.

Semena imajo poprast in rahlo grenek okus, zato jih ponekod uporabljajo namesto popra. Okus semen je najbolj podoben začimbi ajovan, njihov vonj semen pa spominja na vonj koromača ali janeža. Olje čne kumine pridobivajo s hladnim stiskanjem semen.

Pri poimenovanju je pogosto prava zmeda. Ljudje jo nemalokrat zamenjajo s kuminom, predvsem črnim kuminom. Botanično pa črna kumina ni v sorodu ne s kumino ne s kuminom.

Črna kumina - semena

Glavne sestavine in učinkovine

Semena črne kumine vsebujejo olje (35–38 %), ogljikove hidrate (35 %) in beljakovine (21 %), hkrati pa imajo tudi visoko hranilno vrednost. Olje je bogat vir esencialnih maščobnih kislin, od katerih sta najpomembnejš linolna oz. omega 6 (50,2 %) in gama-linolenska maščobna kislina oz. omega 3 (0,4 %). Poleg omenjenih maščobnih kislin so v znatnih količinah še margarinska kislina (10,3 %), stearinska kislina (2,5 %), oleinska kislina (19,9 %) in arahinska kislina (0,6 %). Hladno stiskano olje črne kumine navadno vsebuje tudi manjši delež eteričnega olja, kar daje olju značilen okus.

Glavne sestavine eteričnega olja so timokinon (28–57 %), p-cimen (do 40 %) in karvakrol (do 12 %). Najbolj pomembna učinkovina z izrazitim terapevtskim delovanjem je timokinon, ki je antioksidant ter hkrati deluje tudi kot analgetik (lajša bolečino), antihistaminik (protialergijsko delovanje) in antiepileptik (prepreči epileptične napade). Poleg timokinona so pomembne učinkovine tudi nigelon (ditimokinon), nigelin in melantin. Nigelon, podobno kot timokinon, deluje kot antihistaminik, skupaj z melantinom pa spodbuja čiščenje črevesja.

Semena črne kumine vsebujejo tudi vitamine A, B1, B2, B6, E in C ter nekatere minerale, kot so kalcij, železo, baker, zink, magnezij, selen, fosfor in kalij.

Delovanje in uporaba

V bibliografski zbirki s področja medicine Medline je bilo konec leta 2012 objavljenih že 450 strokovnih člankov, v katerih so znansvetniki objavljali rezultate raziskav o črni kumini. Kljub številnim objavam zanimanje še vedno ni ponehalo, zato se črna kumina pojavlja v veliko publikacijah. Število znanstvenih člankov vztrajno raste. V zvezi s črno kumino je odobreno tudi nekaj patentov. Patenti se nanašajo predvsem na uporabo za zdravljenje oziroma lajšanje različnih zdravstvenih stanj, kot so na primer povečanje delovanja imunskega sistema (U. S. Patent 5482711), zdravljenje raka in preprečevanje neželenih učinkov kemoterapije (U. S. Patent 5653981), zdravljenje alergije in astme (E. P. Patent 1709995), zdravljenje glivičnih in bakterijskih okužb, kožnih vnetij, ran in hemeroidov (U. S. Patent 7722906) …

A. Randhawa poroča o vrsti zdravilnih učinkov črne kumine: Črna kumina deluje protibolečinsko, protivnetno, protibakterijsko, protivirusno ter protiglivično, deluje pa tudi kot antihistaminik (proti alergiji), antioksidant, imuno stimulant (spodbuja imunsko odzivnost), lajša astmo ter znižuje visok tlak.

Objavljenih je več študij o delovanju črne kumine in zmanjšanju astmatičnih težav. Te zdravilne lastnosti pripisujejo predvsem učinkovinama timokinon in nigelon. Timokinon protivnetno deluje na levkotriene (v telesu so odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov in delujejo kot mediatorji alergijskih in vnetnih reakcijah). Nigelon pa preprečuje izločanje histamina iz krvnih celic. Zanimivo je tudi delo znanstvenikov iz Iraka, ki so opravili klinično študijo na 118 bolnikih. Ugotovili so namreč, da olje črne kumine izjemno lajša tudi na najhujše oblike alergičnega rinitisa (alergična reakcija nosnih poti na alergene). Bolnikom so šest tednov dajali 600 do 800 mg olja v kapsulah, in sicer trikrat dnevno.

Vsekakor so zanimive študije o delovanju črne kumine na raka. Več študij dokazuje, da komponente v semenih dokazano zavirajo razne vrste raka. Še posebno je zanimiva študija maroških znanstvenikov, ki poročajo o splošnem protirakavem učinku. Ugotovili so, da eterično olje črne kumine ustavi rast večine tumorskih celic. Naredili so tudi poskus razsoja metastaz in ugotovili, da je eterično olje črne kumine celo preprečilo razvoj metastaz v jetrih. Leta 1996 je centralna uprava za kontrolo zdravil in prehrane v ZDA odobrila uporabo olja črne kumine pri zdravljenju raka ter za preporečevanje neželenih učinkov kemoterapije.

Črna kumina - olje črne kumine

Raziskovalci iz Savdske Arabije poročajo o vplivu semen na krvni sladkor. Zmleta semena črne kumine (2 grama na dan) so lahko koristna dopolnilna terapija pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2.

Veliko je tudi znanstvenih raziskav, ki na različne načine potrjujejo, da črna kumina ščiti jetra, zniža raven holesterola v krvi ter ščiti ledvica. Olje blagodejno deluje na prebavni trakt, umirja razdraženo črevo in prebavne krče. Novejše raziskave govorijo tudi o pozitivnih rezultatih zdravljenja vnetnih ran na koži ter opeklin. Pri doječih materah naj bi črna kumina povečala količino mleka.

Tudi pri negi kože se priporoča uporabo olja črne kumine, še posebej v primeru občutljive, suhe in razdražene kože. Olje izboljša strukturo kože ter jo naredi bolj gladko in prožno.

Še nekaj nasvetov za uživanje

Olje črne kumine lahko uživamo kot začimbo, torej občasno kot dodatek k jedem (solatam) ali pa ga jemljemo kot terapijo in ga tako uživamo vsak dan. Načeloma velja, da terapija traja od 3 do največ 4 tednov z maksimalno 3 čajnimi žličkami na dan.

Za znižanje visokega pritiska priporočamo uživanje ene čajne žličke olja trikrat dnevno s toplo pijačo.

V primeru težav z želodcem priporočamo skodelico toplega mleka, v katerega dodate eno jušno žlico olja. To pijte trikrat na dan pet dni zapored. Ta terapija traja manj časa, zato lahko zaužijemo nekoliko več olja kot pri klasični 4-tedenski terapiji.

Gingvitis lahko lajšate s pripravkom, ki ga naredite tako, da eni žlički olja dodate 10 kapljic kisa in dvakrat na dan nanesete na dlesni.

Pri težavah z mehurjem in ledvicami si pripravite zmes olja črne kumine in medu v razmerju 1 : 1 in tej mešanici dodajte topel čaj. Pripravek uživajte vsaj trikrat dnevno.

Za lajšanje astme in kašlja si lahko pripravite inhalacijo tako, da v vročo vodo dodate eno večjo žlico olja in pokriti čez glavo inhalirate pare. Inhalacijo ponovite dvakrat dnevno. Priporočamo tudi vtiranje manjše količine olja črne kumine v prsni predel.

Olje črne kumine za nego las in lasišča

Olje črne kumine za nego las in lasišča

Olje črne kumine ima dokazane blagodejne učinke za nego las in lasišča. V kombinaciji z ostalimi olji črna kumina pomaga proti raznim tegobam, kot so srbeče lasišče, suhi in razcepljeni lasje ter podobno. Optimalno je, če zmešate 1/3 olja črne kumine, 1/3 olja jojobe in 1/3 olja šipkovih plodov. To mešanico v primeru težav z lasiščem nekaj minut vtirate ter nato sperete. V primeru nege lasnih konic mešanico uporabite kot balzam za konice. Uporabljate manjše količine olja ter nato po želji sperite z vodo ali pustite na laseh.

Opozorila

Zaradi intenzivnega delovanja lahko prevelike količine zaužitega olja črne kumine povzročijo slabost in drisko. Priporočamo, da po 3 do 4 tednih z uživanjem prekinete vsaj za 14 dni ter nato po želji terapijo ponovite. Uživanje zmletih semen (največ do 2 grama naenkrat) prav tako ni priporočljivo dalj kot 4 tedne. Nosečnicam zaradi previdnosti uživanje črne kumine odsvetujemo.

Viri in raziskave

3 kopeli za razstrupljanje

Si kdaj privoščite sprostilno kopel, ki vas napolni z energijo in obenem razstrupi? Pripravite si katerega od spodnjih treh predlogov.

Razstrupljevana kopel z morsko soljo

kopel morska sol

To je ena najstarejših kopeli, ki se je ljudje že od nekdaj poslužujejo, da bi iz telesa odstranili toksine in se sprostili. Sol je znana po tem, da pomaga odvajati strupe iz telesa in telo istočasno oskrbi z minerali: kalijem, kalcijem, natrijem, magnezijem, sulfati ter elementi v sledeh. Ta kopel bo poskrbela za čvrstejšo in bolj napeto kožo. Morska sol pomaga tudi pri težavah s srbečico, luskavico, ekcemi ali nevrodermatitisom. Ljudem z nizkim krvnim pritiskom, težavami s srčno-žilnim sistemom ali ledvicami takšno kopel odsvetujejo.

Kad napolnite s toplo vodo in v njej raztopite kakih 400 gramov morske soli. Če je vaša koža zelo suha, kopeli dodajte olje. Ker slana voda nekoliko utrudi, si po kopeli privoščite 30 minut počitka. Po kopanju v kožo vmasirajte nekaj olja ali vlažilne kreme za telo. Te kopeli ne pripravljajte prepogosto.

Kliknite na številke spodaj za naslednjo kopel:

Zelenjavnih 7 te pomladi

Naj se barviti pomladi prilagodi tudi naš jedilnik. Poln zelenjavni krožnik ni le vabljiv na pogled marveč je temu primeren tudi njegov okus. Zelenjavni gurmani pa pridejo na svoj račun tudi pri krepitvi zdravja ter imunskega sistema. Ljudje, ki redno uživajo zelenjavo imajo namreč manjše možnosti za razvoj številnih kroničnih bolezni, saj je zelenjava vir številnih hranil kot je denimo kalij, vlaknine, folna kislina, vitamini A, E in C, ipd. Priporočljiv dnevni vnos zelenjave znaša eno do štiri skodelice – odvisno od tega katere snovi vaše telo najbolj potrebuje. Hkrati pa je potrebno tudi upoštevati, da se je pri izbiri zelenjave najbolje ravnati po smernicah matere narave ter uživati sezonska živila. V nadaljevanju smo vam tako pripravili seznam sedmih pomladanskih živil, ki so zaradi svojih hranilnih ter zdravilnih lastnosti vredne zaužitja.

Zelenjava in pomlad

Cvetača

Ta predstavnica zelenjave je prava zakladnica hranilnih snovi. Vsebuj vitamin B, mangan, omega 3 maščobne kisline ter vitamin K. A pazljivo! Cvetača je namreč zelo visoko kalorična zato priporočljiva dnevna doza bele kraljice znaša zgolj eno skodelico – ta namreč predstavlja kar 20 odstotkov vaše dnevne doze vlaknin.

Šparglji

So okusni, hranljivi, njihova priprava pa tudi ni zahtevna. Idealna kombinacija! Bogati so z vlakninami, folati ter vitamini A, C, E in K poleg tega pa vsebujejo tudi celo paleto antioksidantov. Več o špargljih in recepte najdete TUKAJ.

Koromač

Je ena izmed bolj spregledanih predstavnikov zelenjave, ki ga lahko zaužijemo surovega ali pa kuhanega. Po okusu spominja na janež, zaradi vsebovanosti zdravilnih snovi pa je koromač dober za uravnavanje krvnega pritiska, ravni sladkorja v krvi ter pri preprečevanju pojava srčnih obolenj.

Špinača

Sploh obstaja kakšna bolj vsestranska predstavnica zelenjave? Ker je nizkokalorična, ena skodelica špinače vsebuje zgolj 7 kalorij, kljub temu pa je nasičena z vitaminom C, železom, vitaminom B6, magnezijem ter kalijem. Lahko jo uživamo surovo v solatah ali pa jo kuhano priključimo skoraj vsem jedem. Prav tako je idealna za izdelavo zelenih smoothijev.

Por

Por se v pomladanskih jedeh uporablja kot idealen nadomestek čebule, saj nudi milejši ter slajši okus. Prekipeva od antioksidantov, mineralov ter vitaminov, ena skodelica pa vsebuje zajeten odmerek vitamina K, železa, vitamina B6, folne kisline ter vitamina C.

Peteršilj

Je mnogo več kot zgolj okrasna zelenjava. Bogat je z mnogimi hranilnimi snovmi kot je denimo vitamin K, C ter A poleg tega pa vsebuje tudi visoko koncentracijo železa ter magnezija.

Rdeča pesa

Povišuje raven energije ter znižuje krvni tlak. Poleg tega ji nekatere raziskave pripisujejo, da lahko pomaga tudi v boju proti raku, zmanjšuje bolečine pri artritisu ter uravnava telesno težo. Vsebuje visoko količino kalija, vitamina C, magnezija ter železa. Lahko jo uživamo v sveži ali kuhani obliki.

6 z vlakninami najbolj bogatih živil

Prehranske vlaknine so bistveno hranilo, ki je potrebno za normalno prebavljanje živil, pravilno delovanje prebavnega trakta ter za odpravljanje občutka napihnjenosti ter napetosti. Pomanjkanje vlaknin v našem telesu namreč lahko pripelje do pojava hemoroidov, zaprtja ter povišane ravni holesterola in/ali sladkorja v krvi. Nasprotno pa pretiravanje z uživanjem vlaknin lahko privede do obstrukcije črevesja, posledične driske ali celo dehidracije.

Ko uživamo prehranske vlaknine je zelo pomembno upoštevati tudi to, da ob njihovem uživanju povečamo vnos vode v telo. Kako torej doseči uravnoteženo uživanje vlaknin? Dnevna priporočena zaužita količina znaša 25 g, v nadaljevanju pa vam ponujamo seznam šestih živil s katerimi lahko pridobimo največ telesu koristnih vlaknin.

vlaknine

Koruza oziroma koruzni otrobi

Kljub temu, da nam je verjetno najbolj poznana rumena različica koruze je obstaja še cel kup vrst oziroma kar cela barvna paleta – od rožnate do celo črne. Vsaka vrsta pa seveda vsebuje svojo kombinacijo oziroma količino vlaknin. Pol skodelice koruznih semen tako denimo vsebuje 2 g vlaknin.

Brokoli

Vsi vemo, da skoraj ne obstaja razlog zakaj ga nebi uživali. Poleg tega, da vsebuje snovi, ki pomagajo pri preprečevanju pojava rakavih obolenj, vsebuje tudi precejšnjo količino vlaknin. Ena skodelica kuhanega brokolija jih namreč vsebuje kar 5 g.

Artičoke

Ena sama kuhana artičoka vsebuje kar dobrih 10 g vlaknin, pol skodelice kuhanih artičokinih srčik pa jih vsebuje okoli 7 g. Artičoke vsebujejo tudi veliko silimarina – antioksidanta, ki izboljšuje zdravje jeter.

Maline

Maline so prave hranilne zvezdice. Polne so močnih antioksidantov poleg tega pa vam bo ena skodelica malin prinesla kar eno tretjino dnevne priporočene količine vlaknin.

Mandlji

So dober vir vlaknin, zdravih maščob ter telesu koristnih beljakovin. Zaradi visoke vsebovanosti kalorij, se z namenom pridobitve vlaknin priporoča uživanje četrt skodelice na dan kar nam doprinese 3 g vlaknin ter 170 kalorij.

Avokado

Njegovo kremasto meso je odličen vir vlaknin. Dve žlici avokada vsebuje okoli 2 g vlaknin, celoten sadež pa jih vsebuje okoli 10 g. Avokado je tudi odličen vir dobrih maščob, ki lahko pomagajo zniževati holesterol ter zmanjšujejo tveganje srčnih obolenj.

Smoothie za boljšo prebavo

Imate težave s prebavo, ste zaprti ali napihnjeni? Poskusite smoothie s sestavinami, ki pomagajo pospeševati prebavo.

Smoothie prebava

Kaj naj vsebuje?

Idealen smoothie za izboljšanje prebave naj vsebuje ananas, ki ugodno vpliva na prebavo in na imunski sistem. 130 g ananasa vsebuje več kot 100 % dnevno priporočene količine vitamina C. Da boste smoothie naredili hitreje, lahko uporabite zamrznjen ananas.

Svež ingver je druga nepogrešljiva sestavina smoothija, ki spodbuja prebavo. Ingver pomirja črevesni trakt in lajša težave, povezane s prebavo, tudi jutranjo slabost. Tudi ta sestavina ugodno vpliva na imunski sistem in deluje protivnetno.

S svežim petršiljem boste v smoothie vnesli veleike količine vitaminov A, C in K, folatov ter antioksidantov. Petršilj je naravni diuretik in lahko pripomore k odvajanju vode. Podbne učinke ima tudi koriander.

Veliko protivnetnih sestavin in srcu in ožilju prijaznih maščob vsebuje avokado. Ker je poln vlaknin, pomaga pri spodbujanju prebave.

Banana vašega zelenega smoothija ne bo samo posladkala, ugodno bo vplivala tudi na vašo prebavo. Je namreč bogata z vitamini B6 in C ter magnezijem in vlakninami. Čeprav je sladka, ima nizek glikemični indeks, kar pomeni, da vas bo nasitila za daljši čas. Zato ker ne povzroča naglega dviga ravni sladkorja v krvi, ugodno vpliva tudi na prebavni trakt in na črevesno floro.

Za konec smoothiju dodajte še nekaj vitamina C polne limone. Pomaga pri prebavi in odvajanju toksinov iz telesa.

8 (zdravih) živil, ki odpravljajo slabo voljo

Ste že kdaj pomislili, da bi slabo razpoloženje odpravili s hrano? Določena živila namreč vsebujejo snovi, ki telo nemudoma oskrbijo s snovmi, ki jih to potrebuje za pravilno delovanje, posledično pa se tako tudi zviša naše razpoloženje. V nadaljevanju vam ponujamo 8 tovrstnih živil, ki delujejo bolj kot kakršna koli tolažilna hrana. Ker so omenjena živila tudi zdravju prijazna njihovega zaužitja kasneje ne boste obžalovali!

Temna čokolada

Ljubitelji čokolade, pozor! En razlog več zakaj uživati temno čokolado! Odpravlja namreč stres. Ob zaužitju začne v našem telesu proizvajati endorfine, ki vplivajo na možgane, ti pa posledično vplivajo na naše počutje. Omenjeni endorfini so odlični tudi v boju z koritzolom – stresnim hormonom. Seveda pa z njo (tako kot s katerokoli drugi hrano) ne smemo pretiravati.

Kokos za dobro voljo

Kokos

Kokos za boljše počutje lahko uživamo v katerikoli obliki – na voljo imamo kokosovo moko, čips, vodo, olje in mleko. Kokos namreč vsebuje veliko snovi, ki niso zgolj hranilne marveč dokazano vplivajo tudi na naše počutje. Odpravlja občutek sitnosti poleg tega pa naj bi celo odpravljal depresijo.

Jagodičevje

Maline, borovnice, jagode, robide in še bi lahko naštevali! Vse to jagodičevje vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo preprečevati stres. Folna kislina, ki jo vsebujejo našteti plodovi je najbolj zaslužna za pozitiven občutek ter optimizem. Poleg tega jagodičevje vsebuje tudi druge koristne minerale ter vlaknine tako, da se lahko dobro počutite že samo zato, ker veste, da ste jih zaužili.

Špinača

Obstaja sploh kakšna telesu prijazna snov, ki je špinača ne vsebuje? Vitamini, folna kislina ter koristne vlaknine vam bodo telo oskrbeli do te mere, da boste kar zadeva počutje občutili veliko razliko!

Losos

Ker je bogat z omega 3 maščobami je losos idealen za zaščito pred srčnimi obolenji hkrati pa lahko tudi zelo vpliva na vaše počutje. Omega 3 maščobe so namreč po podatkih nekaterih raziskav zmožne odpravljati depresijo.

Rdeča pesa

Če je še nimate na seznamu živil, ki jih redno uživate jo kar dodajte, saj si to zasluži. Vsebuje preveč koristnih snovi, da bi jo kar spregledali. Betain, ki se nahaja v pesi je namreč znan »razpoloženjski ojačevalec«, ki deluje kot naravni antidepresiv. Rdečo peso lahko uživate svežo ali pa predelano, res pa je, da je za občutenje pozitivnih učinkov bolj priporočljivo uživati svežo, saj takšna vsebuje več antioksidantov ter hranilnih snovi.

Paradižnik

Če informacija, da paradižnik lahko preprečuje razvoj rakavih obolenj ter skrbi za zdravje vašega srca, ni dovolj, da se vam zviša raven razpoloženja, bo za to zagotovo poskrbela skupina paradižnikovih antioksidantov, ki ohranjajo naše možgane zdrave hkrati pa odpravljajo depresijo. Navsezadnje pa so paradižniki kot hrana ne glede na počutje vedno prava (zdrava) izbira.

Cink je izjemnega pomena za naše zdravje

Cink je eden izmed tistih mineralov, ki so bistveni za življenje. Izhaja iz tal oziroma prsti, se absorbira v rastline (vključno s tistimi, ki proizvajajo tudi užitne plodove), le te pa jedo živali in ljudje. Za nas je cink pomemben za ohranjanje zdravega imunskega sistema, izgradnjo telesu koristnih maščob, razgradnjo določenih encimov ter za ustvarjanja DNK. Pomanjkanje cinka v telesu lahko povzroči zastoj rasti, želodčne težave, impotenco, izpadanje las, oslabljen imunski sistem ter druge morebitne nevšečnosti. Ker človeško telo samo ne more proizvajati cinka je tako bistveno, da ga redno pridobivamo s prehrano. Cink sicer lahko najdemo v veliko živilih a le nekaj jih je takšnih, ki ga vsebujejo v večjih količinah.

Cinka nam pogosto primanjkuje

Cink je mikroelement, ki ga potrebujejo vse celice. V telesu ga imamo okoli dva grama. Okoli 70 odstotkov ga je v kosteh, koži, laseh, mišicah, ledvicah, jetrih, trebušni slinavki, očeh in v prostati. Njegovo presnavljanje v tkivih je počasno. Ker telo ne vsebuje velikih zalog cinka, ki bi jih lahko uporabilo ob premajhni preskrbi, je potreben stalen zadosten vnos s hrano. Raziskave pa kažejo, da ga polovica ljudi užije premalo.

Raziskave v Veliki Britaniji so odkrile, da 43 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk, starih med 19. in 50. letom, z vsakodnevno hrano ne dobi dovolj cinka. Pri otrocih, starih štiri leta ali več, je bil odstotek osupljiv, kar 89 odstotkov. Med starejšimi osebami jih je imelo premalo cinka 62 odstotkov.

Z dodajanjem le malo cinkovih dopolnil k prehrani ali z uživanjem živil, ki so bogata s cinkom lahko zelo zmanjšamo primere driske, pljučnice ali malarije v deželah v razvoju. Cink lahko s tem, da okrepi imunski sistem, prepreči do 38 odstotkov napadov driske, za 45 odstotkov zmanjša število akutnih respiratornih okužb in za 35 odstotkov malarije.

Cink v presnovi izpolnjuje številne posebne naloge

  • Je sestavina ali aktivator številnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in nukleinskih kislin, hormonov in receptorjev (celična prijemališča), pri skladiščenju inzulina in v imunskem sistemu.
  • Cink lahko pomaga pri izboljšanju plodnosti tako moških kot žensk. Koristi tudi delovanju prostate.
  • Ker poveča koncentracijo inzulina, pomaga ljudem s premalo dejavno ščitnico in tudi sladkornim bolnikom.

Ker je cink vpleten v delovanje toliko različnih telesnih sistemov, ima še druge naloge

  • Danes je dokazano, da cink pospeši celjenje ran in kožnih vnetij, zato je primerna sestavina raznih krem in past za mozoljavost, opekline, ekcem, luskavico in rozaceo. Dobro deluje tudi na lase in lasišče.
  • Pokazalo se je, da cink upočasni izgubo vida pri starostni obrabi (degeneraciji) rumene pege, pogostem vzroku za slepoto pri starejših od 50 let.
  • V nedavni raziskavi na Japonskem se je zvenenje v ušesih izboljšalo po uporabi cinkovega dopolnila.
  • Cink lahko pomaga tudi pri osteoporozi, hemoroidih, vnetju črevesja in razjedah.
Pomanjkanje cinka simptomi

Simptomi in posledice pomanjkanja cinka

Ugotovili so, da znaša izguba cinka z izločki in skozi kožo pri moškem vsaj okoli 2,2 miligrama, pri ženski pa najmanj 1,6 miligrama na dan. Pri povprečnem izkoristku (absorbcijska stopnja), ki znaša 30 odstotkov, je za nadomestitev teh izgub treba na dan zaužiti povprečno od 5,5 miligrama do 7,5 miligrama cinka. V drugi polovici nosečnosti so  povprečne potrebe večje za 0,8 miligrama na dan in v času dojenja za en cel miligram na dan.

Pri hudem pomanjkanju nastopijo zmanjšana zmožnost okušanja, pomanjkanje teka, vnetje kože (dermatitis), izpadanje las, driska in nevropsihične motnje.
Poleg omenjenega se pojavljajo zaostajanje v rasti, motnje pri moškem spolnem razvoju in pri reprodukcijskih nalogah, upočasnjeno celjenje ran in povečana občutljivost za okužbe kot izraz slabega imunskega sistema.

Pomanjkanje cinka se pogosteje pojavlja pri okvarjenem  ali nepopolnem vsrkanju hranil v črevesju (malabsorbcijski sindrom), parenteralnem hranjenju, pri obsežnih opeklinah …

Na izrabo cinka pa vplivajo tudi  stresni dogodki, kirurški posegi, velike operacije, zajedavska obolenja in okužbe.

Po drugi strani je prag strupenosti za cink zelo visok in ga s hrano težko zaužijemo preveč.  Vendar se vsebnost cinka s kuhanjem ali skladiščenjem živil, ki vsebujejo kislino, ali vode v s cinkom prevlečenih (galvanotehnično) posodah lahko močno poveča. Po uživanju takih živil lahko pride tudi do zastrupitve. Akutna zastrupitev z na primer dvema gramoma cinka  povzroči želodčno-črevesne motnje in vročino. Dolgotrajen vnos več kot 100 miligramov na dan pa hipokromno anemijo in nevtropenijo, verjetno zaradi součinkovanja z bakrom. Celo kratkotrajen vnos približno 50 miligramov na dan pripelje do součinkovanj s presnovo železa in bakra. Zato odsvetujemo vnos, večji od 20 miligramov na dan.

Katera živila so bogata s cinkom?

Avokado

Redni vnos cinka v telo naj bi za moške znašal približno 11mg, za ženske pa 8 mg. Avokado je eden izmed redkih sadežev, ki ima visoko koncentracijo cinka saj ga na sadež vsebuje skoraj 2mg. Običajno se njegovo uživanje povezuje s pripravo omak, lahko pa se ga uživa tudi surovega, narezanega v sendviču, v solatah ali pa v smoothijih. Ker avokado v stiku z zrakom porjavi ga je najbolje zaužiti čim prej, v skrajnem primeru pa ga lahko tesno ovijemo v folijo, ki smo jo pred tem pokapali z malo limetinega ali limoninega soka ter ga tako shranimo v hladilniku.

Granatno jabolko

Takoj za avokadom je granatno jabolko drugi najboljši vir cinka med sadeži. Vsebuje približno 1 mg cinka na porcijo. Sočna semena, ki pokukajo na plano, ko sadež razpremo, lahko uživamo sveža ali pa jih posušimo ter jih posujemo po omakah, jogurtih ali solatah.

Bučna semena

Poleg visoke vsebovanosti cinka so bučna semena bogata tudi z drugimi telesu koristnimi snovmi. Tako lahko pomagajo pri težava s spanjem, ker pa imajo visoko vsebovanost omega 3 maščobnih kislin pa skrbijo tudi za nivo sladkorja v krvi. Rezultati najnovejših raziskav jih med drugim celo obravnavajo kot protivnetno hrano. 100 g bučnih semen vsebuje okoli 8 mg cinka.

Česen

Česen vsebuje precej dolg seznam zdravilnih učinkov – med drugim vsebuje tudi cink. Seveda tega ne vsebuje v gromozanskih količinah a zaradi vseh svojih drugih koristnih lastnosti se izkaže kot dober dodatek k jedem, ki cink vsebujejo v večjih količinah. 100 g česna vsebuje okoli 1 mg cinka.

Jajčni rumenjak

Če imate raje beljak, premislite še enkrat. Rumenjaki so namreč precej bolj bogat vir cinka. Poleg tega rumenjak vsebuje tudi večino jajčnih vitaminov kot so denimo vitamin A, E, D in K. Poleg tega pa vsebuje tudi mnogo mineralov. 100 g jajčnega rumenjaka vsebuje okoli 5 mg cinka.

Temna čokolada

Če potrebujete še kakšen dodaten razlog za uživanje tene čokolade je podatek o visoki vsebovanosti cinka več kot odličen. 100 g temne čokolade namreč vsebuje okoli 10 mg cinka. A pazljivo! S čokolado morda vseeno ne pretiravajte, saj je poleg ravni cinka in antioksidantov v njej visoka tudi raven kalorij.

Čaj in citrusi nižajo tveganje za raka na jajčnikih

Univerza vzhodne Anglije je izvedla raziskavo, ki kaže, da imajo ženske, ki uživajo hrano, ki vsebuje flavonole in flavanone (oboji so prehranski flavonoidi), bistveno zmanjšano tveganje za razvoj epitelijskega raka na jajčnikih, petega vodilnega vzroka smrti zaradi raka pri ženskah.

Čaj in citrusi

Raziskovalna skupina je več kot tri desetletja preučevala prehranjevalne navade 171.940 žensk, starih med 25 in 55 let. Ekipa je ugotovila, da so imele tiste, ki so uživale hrano in pijačo z veliko flavonoli (najdemo jih v čaju, rdečem vinu, jabolkih in grozdju) in flavanoni (najdemo jih v citrusih in sokovih), manjšo verjetnost za razvoj bolezni. Za rakom na jajčnikih letno zboli približno 180 tisoč žensk na svetu. Raziskavo je vodila prof. Aedin Cassidy z oddelka za prehrano. »To je prva študija, ki obsežno preučuje, ali je mogoče z običajnim vnosom različnih flavonoidov zmanjšati tveganje za epitelijski rak jajčnika,« je povedala. »Ugotovili smo, da imajo ženske, ki uživajo hrano, bogato z dvema podskupinama flavonoidov, bistveno manjše tveganje.« Glavni viri teh spojin vključujejo čaje in agrume ter sokove, ki jih zlahka vključimo v prehrano, kar pomeni, da bi lahko preproste spremembe glede zaužite hrane vplivale na zmanjšanje tveganja za raka na jajčnikih. »Še posebej pa je bilo le nekaj skodelic črnega čaja dnevno povezanih z 31-odstotnim zmanjšanjem tveganja.«

Bi radi končali vaše razmerje s plastiko?

Kot veste, je plastika za naše zdravje zelo škodljiva. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako se ji izogniti v čim večji meri.

plastika

  1. Prenehajte kupovati ustekleničeno vodo, saj ni vredna vaših denarnih stroškov in ne vpliva na zdravje. Namesto tega raje pijte vodo iz pipe in vgradite vodni filter. Na dolgi rok se vam bo izplačalo.
  2. Za otroke izberite stekleno stekleničko. Vedno.
  3. Omejite predelano hrano v največji možni meri, saj ta lahko vsebuje plastiko zaradi samega procesa priprave in pakiranja hrane.
  4. Če imate možnost izbire pri predelani hrani med plastično ali stekleno posodo, vedno izberite stekleno. Plastičnim posodam se je najbolje izogibati, saj so pločevinke obložene s plastifikatorji. To so škodljivi dodatki, ki povečujejo pretočnost materiala in preprečujejo rjo. Študije so pokazale, da pločevinke izločajo še enkrat več BPA-ja (organska spojina, ki se uporablja za pridobitev plastike, v telesu pa povzroča neravnovesja) kot plastična otroška steklenička ali steklenica vode za pitje.
  5. Vložite raje v kakovosten set steklenih posod za shranjevanje hrane. Za otroke razmislite o uporabi posode z nerjavečim jeklom.
  6. Če v kavarno pogosto zahajate po kavo za sabo, uporabite keramično oziroma nerjavečo skodelico, ki ne bo le zmanjšala vpliva na okolje, vendar boste z njo razbremenili tudi vaše telo in se izognili kemikalijam, ki se uporabljajo za premaz papirja ali plastike skodelice.
  7. Izdelajte svoja čistilna sredstva in jih shranite v steklene steklenice z nastavki za sprej. Kis in limona sta glavni in zelo učinkoviti sestavini pri domačih čistilih.
  8. Ste kdaj razmišljali o vaši zavesi za kad kaj več kot le o njenem izgledu? Verjetno ne. Ne uporabljajte plastičnih zaves, ki vsebujejo PVC (vrsta plastike z nevarnimi surovinami). Prepojene so s škodljivimi kemikalijami, ki prispevajo k onesnaževanju zraka v zaprtih prostorih in so škodljiva za vaše zdravje. Raje uporabite tako imenovane PEVA zavese, ki so biološko razgradljive, ne vsebujejo PVC-ja, so brez mehčala za plastiko, primerne za reciklažo in prav tako enako vodotesne.
  9. Uporabljajte kakovostne vrečke za večkratno uporabo. Še najboljša izbira so bombažne vrečke, ki so močne in pralne. Množična uporaba plastičnih vrečk je povzročila okoljske probleme, ki se jih malokdo zaveda. Večina vrečk nikoli ne dočaka recikliranja, zato se količina proizvedenih vrečk nenehno povečuje. V Sloveniji letno v povprečju porabimo kar 200 do 300 vrečk na osebo!
  10. Ne uporabljajte čaja iz vrečk. Izberite ekološkega, ki ne vsebuje pesticidov, ponj pa pojdite raje v pravo čajnico. Čajne vrečke, pa naj bodo iz plastike ali papirja, so obložene s kemikalijami, ki niso primerne za vaše telo.

Eterična olja za zdravje in dobro počutje

Eterična olja so izjemno koncentrirane substance, ki se zbirajo v posebnih žlezah ali mešičkih v različnih delih rastlin – v cvetu, listih, korenini, semenih, smoli, lupini in skorji. Nekateri jim pravijo tudi esenca ali duša rastline. Vsako eterično olje ima svoje lastnosti in na človeka vpliva drugače – nekatera nas poživljajo, druga umirjajo, razkužujejo, blažijo bolečino, uravnavajo hormone …

Kaj so eterična olja?

Čeprav jim pravimo olja, po strukturi niso mastna. Po gostoti so zelo različna – nekatera so tekoča, druga pa imajo gostoto podobno sirupu. Aromatični deli rastline, med katere spadajo eterična olja, se delijo na v vodi topne in netopne. Eterična olja so v vodi netopna, so lažja od vode in plavajo na njeni površini. Topna so v alkoholu, etru in rastlinskih oljih (maščobah). Če jih pustimo na zraku, praviloma izhlapijo. Čista eterična olja na podlagi ne puščajo nobene sledi in ne polzijo med prsti. V stiku z zrakom, toploto ali svetlobo se lahko poškoduje njihova kemijska sestava. Zato so pakirana v rjavo obarvane stekleničke.

Kako pridobivajo eterična olja?

Eterična olja pridobivajo s postopkom hladnega stiskanja, ekstrakcije ali parne destilacije. Med novejše in bolj razširjene metode spada tudi pridobivanje s pomočjo hidrofuzije, to je ekstrakcije s tekočim ogljikovim vodikom, ki je hitrejša in bolj primerna za vlaknaste materiale, kot so les ali lupine. Tudi olja, pridobljena s to metodo, so lepšega vonja in barve.

Pri destilaciji poleg eteričnega olja pridobivajo tudi hidrolat oz. rožno vodo. To so aromatične sestavine rastline, ki so topne v vodi. Imajo širok spekter uporabe v kozmetičnih pripravkih, pa tudi v prehrani. Najbolj znana je rožna voda oz. hidrolat vrtnice, ki ga pogosto uporabljajo v kremah za obraz, v vzhodnjaški kuhinji pa ga dodajajo sladicam, da dobijo lepšo aromo.

Na kvaliteto vpliva mesto, kjer raste rastlina

Kemična sestava eteričnih olj in s tem kvaliteta se lahko razlikuje tudi zaradi različnih razmer, v katerih rastejo rastline. Čeprav imata dve rastlini enak videz in pripadata isti družini, imata zaradi zunanjih razmer lahko zelo različen kemotip. Nanj zelo vplivajo zemlja, klima in v nekaterih primerih metoda vzgajanja rastlin. Olja, ki jih pridobivajo iz rastlin s točno določenega področja, so si tako pridobila poseben sloves: npr. eterično olje provansalske sivke, bolgarske vrtnice, turške pelargonije in cejlonskega cimeta.

Kako jih razvrščamo?

Eterična olja se razvršča po t. i. Piessovi skali z notami. Skala zajema 100 not, od katerih zgornjo noto predstavljajo note od 1–14, srednjo od 15–60 in spodnjo od 61–100. V zgornjo noto so uvrščena zelo rahla in hitro hlapna eterična olja, ki delujejo stimulativno (poživljajoče). Njihov popoln vonj v prostoru zaznamo takoj, v taki obliki pa ostane prisoten 30 minut. Sem spadajo eterična olja: agrumov, janeža, čajevca, ingverja, bazilike, evkalipta … Olja, ki na lestvici spadajo v srednjo noto, imajo že močnejše ogljikove vezi in zato težje izhlapevajo. Njihova prava aroma postane zaznavna šele po nekaj urah, vonj pa se porazgubi po nekaj dneh. Ta eterična olja zelo dobro delujejo na človekovo fizično počutje. Sem spadajo: sivka, geranija, majaron, cipresa, brin in rožmarin. V spodnjo noto spadajo eterična olja, katerih vonj v prostoru čutimo najdlje, tudi nekaj mesecev. Zelo blagodejno vplivajo tako na psihično kot na fizično počutje človeka. Posebej dobro pomagajo pri čustveni nestabilnosti. Če vas zanimajo ta eterična olja, iščite olja lesa (sandalovina), smol (mira, benzoin) ter cvetov z močnim vonjem, kot so vrtnica, ylang-ylang in jasmin.

Kako delujejo na človeka?

Funkcija eteričnih olj v rastlini je privabljanje opraševalcev in zaščita pred zajedavci in mikrobi. Raziskave so pokazale, da nekatere rastline s pomočjo eteričnih olj tudi komunicirajo. Na človeka delujejo preko dihalnega sistema in preko kože. Vsako eterično olje ima na človeka različen vpliv: eterična olja lahko delujejo pomirjajoče (sivka, kamilica), spodbujajoče in diuretično (brin, rožmarin), antiseptično (čajevec, kamilica, sivka, evkaliptus), antibiotično (čajevec, sivka), lahko nas harmonizirajo (geranija) ali na nas delujejo veselo (limona, melisa, cipresa, pomaranča …).

Eterična olja

Opozorila pred uporabo

Ker so zelo koncentrirana, jih je treba uporabljati v majhnih količinah. Ne smemo jih zaužiti ali povzročiti stika z nežno kožo (ustnice, koža okrog oči). Držite jih stran od oči in si ne mencajte oči z rokami, na katerih je eterično olje. Če pride do stika z očesom, ga takoj obrišite s koščkom vate, ki ste ga namočili v osnovno olje. Šele nato začnite izpirati z veliko količino hladne vode. Eterična olja lahko med seboj kombinirate po želji, a je pri tem dobro poznati učinke, ki jih ima posamezno olje na telo. Ljudje z boleznimi srca in ožilja denimo ne smejo uporabljati olj, ki delujejo spodbujevalno. Nekatera olja so fototoksična, kar pomeni, da povečujejo občutljivost kože na sončno svetlobo (tudi na tisto iz solarija) in lahko povzročijo neestetsko, neenakomerno pigmentacijo.

Delovanje skozi dihalne poti

Ko jih vdihnemo (skozi nos ali usta), hlapi eteričnih olj prehajajo v telo do živčnega sistema, kjer preko občutkov spreminjajo naše razpoloženje (poživljanje, pomiritev, obuditev spominov s pomočjo vonja …). Ker so antiseptična, so koristna za inhalacije, še posebej pri prehladih in težavah z dihalnim sistemom. Delujejo na vse dihalne poti.

Posebna veja tradicionalne medicine se imenuje aromaterapija. Pri tem vonji eteričnih olj »prodrejo« do podzavesti in poskrbijo za dobro počutje, krepijo imunski sistem in vitalnost ter odpravljajo vse vrste težav. Eterično olje lahko poduhate naravnost iz embalaže, bolj učinkovit način inhaliranja pa je z uporabo izparilnika, v katerega kanete nekaj kapljic eteričnega olja in se prepustite njegovemu delovanju. Lahko uporabite tudi parni inhalator – zavrete vodo, vanjo kanete nekaj kapljic eteričnega olja po želji, se pokrijete z brisačo in začnete vdihovati.

Delovanje skozi kožo

Eterična olja se v kožo hitro vpijejo, ker raztapljajo sebum. Popolnoma se vpijejo v roku od 20–70 minut. Ob stiku s kožo aktivirajo kapilare in obnovijo povrhnjico kože. Ko se vanjo vpijejo, spodbujajo tvorbo novih celic in odstranjujejo stare, s tem pa delujejo pomlajevalno. Ko preidejo skozi limfni sistem v krvni obrok, vplivajo na pospeševanje metabolizma in izločanje toksinov iz telesa. Prav tako spodbujajo cirkulacijo krvi in ugodno delujejo na živčne centre. Po telesu krožijo in ga zapustijo po približno dveh dneh. Pred nanosom eteričnega olja na kožo je treba olje razredčiti z nosilnim oljem, saj lahko če ne razdraži povrhnjico.

Zelo sproščujoče so aromatične kopeli – v jedilno žlico kanite 10 kapljic eteričnega olja in ga vlijte v toplo kopel. Uporabite lahko tudi nekaj mineralne kopalne soli, ki spodbujajo izločanje toksinov iz telesa, telo pa pri tem vpija koristne minerale. Ker je ta proces za telo precej naporen, se ga ne lotevati prepogosto.

Pred nakupom bodite previdni

Ker je na trgu veliko ponarejenih eteričnih olj, se morate pred nakupom dobro pozanimati o njihovi kvaliteti. Vsa eterična olja so pakirana v temnih stekleničkah, nikoli v prozornih in plastičnih embalažah. Pokazatelj kakovosti je tudi cena. Če srečate »eterično olje«kokosa, jabolka, breskve ali jagode, vedite, da ne gre za pravo eterično olje, saj ta eterična olja ne obstajajo. Če želite izkoristiti vse blagodejne učinke eteričnih olj na telo, uporabljajte le 100 % naravna in ne umetna (sintetična) olja. Slednja nimajo zdravilnih učinkov, primerna so zgolj za odišavljanje prostorov.