Mangostin – sadež številnih skrivnosti

Hiter življenjski tempo, stres, slabe prehrambne navade, zmanjšana fizična aktivnost in pomanjkanje časa so dejavniki, ki zaznamujejo življenje v sodobnem svetu. Prav ti dejavniki so tudi pogost vzrok zdravstvenih težav. Vse več ljudi se tako v želji po izboljšanju kakovosti življenja in boljšem počutju zateka k naravi. Številne rastline namreč slovijo po svojih ugodnih učinkih na zdravje. Med njimi je tudi eksotični mangostin, mandarini podoben sadež, ki ne slovi le po odličnem okusu, temveč tudi po številnih blagodejnih učinkih na zdravje.

Sočen in zdrav sadež

Mangostin (Garcinia mangostana) je rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Azije, natančneje iz Malezije. Je tropsko zimzeleno drevo, ki v višino zraste do 25metrov in obrodi sadeže, ki po velikosti spominjajo na večjo mandarino. Zreli sadeži imajo značilen rdečevijoličen olupek in snežno belo sredico. Mangostin je sočen in ima sladek okus, podoben mešanici jagode, breskve in vanilje.

Ne le zaradi odličnega okusa, ampak tudi zaradi številnih ugodnih učinkov na zdravje mangostin v svoji domovini slovi kot kralj sadežev, na Karibih pa celo kot sadež bogov. Četudi ga v ljudskem zdravilstvu jugovzhodne Azije uporabljajo že vse od leta 600, je v Evropi še vedno skoraj nepoznan.

Mangostin vsebuje bogastvo koristnih snovi

Mangostin vsebuje mnogo vitaminov in mineralov. Med njimi so vitamini skupine B, vitamin C, kalij, fosfor, kalcij in železo, pa tudi številne biološko aktivne snovi, na primer antioksidanti, flavonoidi, katehini, kinoni in polisaharidi. Posebno mesto med sadeži pa mangostin zaseda po zaslugi ksantonov. Ksantoni so eni izmed najmočnejših antioksidantov, ki jih vsebuje le malo rastlin. Poznamo približno 200 različnih ksantonov, mangostin pa jih vsebuje kar 50.

Uživanje ksantonov pripomore k zdravemu ožilju, ščiti srce, znižuje krvni tlak in raven holesterola. Ksantoni so v mangostinu večinoma v njegovi lupini, zato je pomembno, da prehransko dopolnilo z mangostinom poleg njegove sredice vsebuje tudi lupino.

Mangostin po zaslugi visoke vsebnosti antioksidantov in drugih pomembnih hranilnih snovi pomaga pri preprečevanju številnih bolezni, pa tudi pri lajšanju že obstoječih zdravstvenih težav. Ščiti želodec in prebavila, lajša težave pri refluksu, gastritisu, herniji, uroloških vnetjih, artritisu in bolečinah v mišicah.

Mangostin

Deluje tudi protihistaminsko in tako blaži simptome alergij, hkrati pa učinkuje tudi protiglivično, saj prav ksantoni zavirajo rast številnih gliv in bakterij. Študije med drugim tako kažejo, da je mangostin pri borbi z glivicami kot je kandida celo učinkovitejši od nekaterih zdravil.

Mangostin je priljubljen tudi kot sadež, ki pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov in ohranjanju primerne telesne teže, saj uravnava apetit in topi maščobe. Obenem mangostin povečuje učinkovitost inzulina, zato bo koristil tudi tistim, ki imajo težave s previsokim deležem sladkorja v krvi.

Mangostin pa ne vpliva ugodno le na fizično počutje, temveč izboljšuje tudi čustveno razpoloženje. Uravnava namreč raven kortizola v telesu, zato njegovo uživanje pripomore k boljšemu počutju in več energije.

Vzdevek kralj sadežev se mangostina ne drži zaman. Če ga še ne poznate, ga je prav zaradi njegovih številnih koristnih učinkovin vsekakor vredno preizkusiti.

Kje najdemo mangostin?

Mangostin se lahko prodaja v obliki soka, ki so mu zaradi grenke lupine dodani izboljševalci okusa, zaradi daljšega roka uporabe pa dostikrat tudi konzervansi. Lahko pa se uživa posušen in v prah zmlet celoten sadež brez dodatkov, kar je najbolj naraven način za njegovo najučinkovitejše delovanje.

Pojemo vse več zelenjave in manj mesa

Naše prehranjevalne navade so se v zadnjih desetih letih precej spremenile, hrana pa se je v povprečju tudi podražila, govorijo statistični podatki Statističnega urada RS (Surs), ki so jih zbrali v brošuro z naslovom Nekaj ščepcev podatkov o hrani.

Predelamo premalo hrane za svoje potrebe

Čeprav naj bi si prizadevali po čim večji samooskrbi s hrano, je slovenskega izvora manj kot polovica količine hrane, ki jo potrošimo. Skupna količina domače proizvodnje kmetijskih proizvodov se je v Sloveniji med letoma 2004 in 2013 zmanjšala za kar 41 odstotkov in je leta 2013 znašala 753.000 ton. Upad se najbolj pozna pri krompirju, ki smo ga v letu 2013 pridelali 62.000 ton, leta 2004 pa kar 171.500 ton. Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) količine domače proizvodnje so v letu 2013 predstavljala žita, 18 odstotkov meso, 10 odstotkov pa zelenjava. Največji primanjkljaji na področju samooskrbe so pri nas pri zelenjavi, krompirju in žitih, najvišja stopnja samooskrbe pa je pri jajcih, mesu in medu.

zelenjava hrana

Ker Slovenija z domačo proizvodnjo ne zadosti svojim potrebam, se uvršča med uvoznice hrane. Hrane uvozimo vedno več, še največ iz Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške, uvozimo pa največ žita, zelenjave sladkorja in mesa. Količina uvoženih jajc se je v tem obdobju skoraj potrojila, količina uvoženega mesa pa podvojila. Nekaj pa smo tudi izvozili, in sicer se je v tem obdobju najizraziteje povečal izvoz žit (za 40 odstotkov), pa tudi zelenjave, sladkorja in krompirja.

Pojemo več zelenjave in jajc kot včasih

V zadnjem desetletju se je potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano malce zmanjšala, tako da smo leta 2013 za prehrano potrošili za 19 odstotkov manj krompirja in 14 odstotkov manj mesa kot leta 2002. Po drugi strani pa zdaj pojemo 12 odstotkov več zelenjave in skoraj 70 odstotkov več jajc kot pred leti (leta 2013 smo jih potrošili 24.000 ton). V letu 2013 smo doma potrošili okoli 1,5 milijona ton kmetijskih proizvodov, kar je za 22 odstotkov manj kot leta 2004.

Otroci in mladostniki v povprečju še vedno uživajo premalo sadja in zelenjave, prepogosto pa uživajo energijsko goste jedi, prigrizke in sladkane pijače. Na dan je priporočljivo pojesti od 400 do 650 gramov sadja in zelenjave, torej od tri do pet enot zelenjave in od dve do štiri enote sadja da dan. Za eno enoto lahko štejemo skledo solate, skodelico kuhane zelenjave, dve manjši papriki ali paradižnika, manjšo čebulo in podobno.

Bolj pazimo, koliko hrane zavržemo

Spreminjajo pa se tudi navade. Količina odpadne hrane se je v Sloveniji v obdobju med letoma 2008 in 2013 zmanjšala za 63 odstotkov, saj smo je včasih proizvedli približno 400.000 ton, leta 2013 pa 149.000 ton.

Cene hrane pa v višave

Hrana se je v Sloveniji v tem obdobju podražila v povprečju za 39 odstotkov, še najbolj cene olj in maščob, mleka, mlečnih izdelkov, jajc in zelenjave. Povprečno gospodinjstvo za nakup hrane letno porabi več kot 2000 evrov, največ za nakup mesa (eno četrtino), kruha in žitaric (eno petino) ter mleka, sira in jajc, medtem ko najmanj denarja porabimo za nakup rib.

Povprečen član povprečnega slovenskega gospodinjstva je leta 2012 kupil in potrošil 34 kilogramov kruha in peciva, osem kilogramov sladkorja, pet kilogramov govejega mesa, štiri kilograme zelene solate, pet kilogramov jajc, 50 litrov mleka in 11 litrov olja, še pravijo podatki. Nekdo, ki je zaposlen v Sloveniji, pa bi si leta 2013 s svojo povprečno plačo lahko kupil 1216 kilogramov krompirja ali 1173 litrov svežega mleka oziroma 426 kilogramov endivije, 501 kilogram črnega kruha ali 118 kilogramov medu oziroma 108 kilogramov govejega mesa. Za enak denar bi pri večini naštete hrane leta 2013 morali odšteti precej več kot leta 2004. Za nakup kilograma svežih postrvi (1 ura in 15 minut), jabolk (14 minut), krompirja (osem minut) in endivije smo v letu 2013 delali povprečno od šest do 20 odstotkov več časa kot v letu 2004.

Japonci razvili test, ki okužbo z ebolo pokaže v 11 minutah

0

Pred dnevi je z Japonske prišla vest, da je ekipa tamkajšnjih raziskovalcev razvila test za ebolo, ki rezultat pokaže v rekordnem času – dobrih 11 minutah. Dosedanji testi so za to potrebovali 90 minut.

ebola

Test je uspelo razviti ekipi iz univerzitetnega instituta za tropsko medicino v Nagasakiju. Japonski raziskovalci pravijo, da testa ne odlikuje le hitrost, temveč tudi cena, saj je test, ki so ga razvili, cenejši od tistih, ki so trenutno v uporabi. Test, ki omogoča neprimerno hitrejše ukrepanje pri zdravljenju ebole, hemoragične mrzlice, ki je od svojega izbruha decembra 2013 na zahodu Afrike terjala več kot 10.000 življenj, so že preizkusili v Gvineji. V 47 primerih od 100 je bil test pozitiven. Gvinejska vlada je omenjeni japonski institut in partnerja Toshibo tudi zaprosila za opremo za test.

Kmalu cepivo proti eboli?

Na 138 prostovoljcih iz Gabona, Kenije, Ženeve in Hamburga medtem izvajajo testiranje cepiva proti eboli, ki proizvaja protitelesa, prostovoljci pa ga dobro prenašajo. Med stranskimi učinki sta vročina in slabo počutje, manjše število prostovoljcev pa je imelo zatečene sklepe, a je težava kmalu minila. Cepivo z oznako rVSV-ZEBOV-GP so razvili pred desetimi leti na inštitutu za tropsko medicino v Tübingenu, lastnik njegovega patenta pa je farmacevtska družba Merck. Cepivo še nima dovoljenja za uporabo, a je po mnenju raziskovalcev z nemškega inštituta velika verjetnost, da je učinkovito za preprečevanje okužbe s hemoragično mrzlico. To morajo zdaj še eksplicitno potrditi s študijo. Če jim uspe, bi bilo cepivo lahko odobreno še letos. Strokovnjaki trenutno sicer razvijajo še okrog deset cepiv, a je samo še eno v postopku odobritve tako kot rVSV-ZEBOV-GP. V Gabonu z njim zdaj cepijo tudi dodatne prostovoljce, s tem pa naj bi določili pravilno doziranje. Cepili bodo tudi otroke.

Slina je vir življenjske energije

Slina je telesna tekočina, ki vsebuje kar 54 znanstveno potrjenih snovi, pomembnih za zdravje: encime, hormone in ostalo, kar telo potrebuje za pravilno delovanje. Daoisti učijo, da je slina glavna tekočina v telesu, saj je od nje odvisen naš imunski sistem, kakovost krvi in nasploh življenjska energija.

Če slino pravilno stimuliramo in aktiviramo, se bo povečala naša življenjska energija, učijo daoistični modreci. Zdrava slina namreč vsebuje določene vitamine (B12 in K) in prebavne sokove ter deluje proti staranju, krepi imunski sistem, hladi telo, izboljšuje prebavo, ohranja zdrave zobe, vlaži organe in sklepe ter nevtralizira kisline v telesu. Slina je izjemno dobra naravna obramba proti bakterijam in glivicam. Z njo lahko uspešno dezinfeciramo ranice.

Slina je vir življenske energije

Ko nam primanjkuje sline

Zdravniki kitajske medicine in daoisti veliko sline povezujejo z veliko vitalne, življenjske energije. Če nimamo dovolj sline in imamo suha usta, to kaže na neravnovesje hormonskega sistema in na pomanjkanje življenjske energije. Otroci, ki kar prekipevajo od energije, imajo toliko sline, da potrebujejo slinček, starejši pa imajo praviloma izsušena usta. Skrb za slino je zato izjemnega pomena za naše zdravje.

Slina s slabim okusom

Če vas moti okus vaše sline, to lahko pomeni, da je stanje vaših notranjih organov slabo. Slab okus je lahko tudi posledica uživanja zdravil, drog, alkohola, kave, nikotina … Daoisti učijo, da je zdrava slina sladkega okusa, saj taka slina vsebuje vse potrebne esence, tudi spolno. Pravi eliksir zdravja je slina, ki je sladka kot nektar, tekoča in brez mehurčkov – več take sline imamo, bolj smo zdravi, saj sladka slina dobro navlaži notranje organe in premaže sklepe. Pogosto pljuvanje ni koristno, saj s tem postopoma izgubljamo svojo vitalno energijo, opozarjajo tradicionalni kitajski zdravniki.

Kako povečati količino sline?

Več sline lahko dosežemo z vajo, ki ji pravimo vrtenje jezika. Zaprimo usta in začnimo vrteti jezik za zobmi, po stenah ustne votline – 9-krat v vsako smer. Krožimo nežno in počasi. Če nas kroženje utruja, se ustavimo, počivamo in nadaljujemo kasneje. Daoisti svetujejo, da to vajo izvajamo zjutraj in zvečer. Prvi teden se držimo devetih kroženj v vsako smer, drugi teden v vsako smer krožimo 18-krat, tretji teden, ko bomo vrtenja jezika že bolj vešči, pa 36-krat. S takšnim vrtenjem potem nadaljujemo vsak dan, do konca življenja.

S to vajo aktiviramo žleze slinavke. Še posebej je pomembna za ženske, saj uravnava njihov hormonski sistem. Obenem krepi tudi srce, mišice in kite. Vaja bo imela največji učinek, ko jo bomo izvajali ob sončnem vzhodu ali rastoči luni.

Pravilno goltanje sline

Daoisti učijo, da je slino treba pravilno pogoltniti vsaj 36-krat na dan, da bi si okrepili imunski sistem do te mere, da se nam ne bi bilo več treba bati nobene bolezni. Najprej je treba dovolj sline ustvariti (recimo z zgoraj opisano vajo), nato pa jo z glasnim cmokanjem dobro premešati. Med jezikom in nebom nato ustvarimo »jezero sline«. Zatem do konca izdihnemo, tako, da trebuh povlečemo močno navznoter. Brado povlečemo proti vratu in zravnamo hrbet – takrat se v požiralniku naredi navpična pot, po kateri bo slina lahko slina zdrknila naravnost v trebušno votlino. V treh požirkih jo močno pogoltnemo. Po goltanju sline počivamo in zbiramo prijetno energijo v popku. Nato naj sledi sprehod. Po daoistični modrosti na tak način aktivirana slina spodbuja glavne žleze v možganih in spolno energijo. Ko se slino naučimo pravilno goltati, ta telesna tekočina postane naše najboljše naravno zdravilo.

Živila za lepe in zdrave lase

Za lepe in zdrave lase povprečna ženska porabi precej časa, energije in denarja, mnoge pa se ne zavedajo, da lahko drage šampone in pripravke nadomestijo z uravnoteženo prehrano, ki lahko lase okrepi in zdravi, s tem pa so tudi videti lepši.

Lasje namreč potrebujejo zadostno količino beljakovin, glukoze, vitaminov in mineralov, da lahko normalno rastejo in so zdravi. Tanjšanje las, razcepljene konice in prhljaj so tako lahko znaki, da vašem telesu primanjkuje pomembnih hranil, zato namesto umetnih pripravkov za lase raje posezite po naslednjih živilih.

Hrana za lase

Orehi proti sivim lasem

Orehi so bogati z biotinom, vitaminom E in naravnimi vlažilnimi omega olji, vsebujejo pa celo sledove bakra, pravi strokovnjakinja Madeleine Preston. Baker namreč igra pomembno vlogo pri proizvodnji melanina, pigmenta, ki lasem daje barvo. Pomanjkanje bakra v telesu je pogost vzrok za prezgodnje sive lase, zato ne skoparite z orehi, da si ne bo treba barvati las. Lasje brez pravega življenja so lahko znak, da ne jeste dovolj beljakovin, saj lasje v veliki večini sestavljajo prav beljakovine. Če se iz različnih vzrokov beljakovinam izogibate, se rešitev morda skriva v kvinoji, ki vsebuje vse aminokisline, pomembne za telo, vključno lizin. Tega sicer najdemo v šamponih proti izpadanju las.

Leča in jajca proti izpadanju in za moč

Med vzroke za tanjšanje las in njihovo izpadanje pa lahko štejemo tudi pomanjkanje železa. Lasje postanejo »sestradani«, rast se upočasni, začne se izpadanje, zato posezite po rdečem mesu ali leči. Med živila, ki lasem pomagajo, pa so tudi jajca. Vsebujejo beljakovine in vitamina B ter D, pa tudi biotin, ki spodbuja nastajanje keratina. Ta lasem daje prožnost in moč. Iz jajc si lahko naredite tudi naravno masko za lase.

Cink proti prhljaju

Če se bojujete s prhljajem, vzrok za to morda tiči v pomanjkanju cinka, ki pomaga ohranjati delovanje žlez, ki izločajo olja. Ta olja obdajajo lasne mešičke, če olj ni dovolj, pa lasišče postane suho in se začne luščiti. Veliko cinka vsebujejo ostrige, rakci in jastogi, pa tudi bučna semena, svetujejo strokovnjaki. Ko se postaramo, lasje postanejo krhki in brez življenja, razlog za to pa je lahko tudi upad kremena. Ta mineral je pomemben za ohranjanje hormonskega ravnovesja, veliko pa ga najdemo v ovsu.

Pomemben vitamin C

Rešitev za razcepljene konice in suhe lase se skriva v vitaminu C, ki lase varuje pred škodljivimi prostimi radikali. Zato jejte rdečo papriko, pomaranče, jagode, paradižnik in brokoli. Za svoje lase lahko s pravilno prehrano vsak dan naredimo veliko, zato posezite po živilih, ki na lase delujejo blagodejno, seveda pa s svojimi sestavinami koristijo tudi drugim delom telesa.

Na bolezni vplivajo tudi podnebne spremembe

Alergijske bolezni so vse pogostejše, na alergijska obolenja pa vplivajo številni dejavniki – od podnebnih sprememb, urbanizacije, onesnaženosti zraka, do uničenja naravne flore, razširjenja tujerodnih vrst in drugih dejavnikov.

Onesnaževanje in vpliv na zdravje

Potrdili povezavo med onesnaženim zrakom in astmo

Se je pa v zadnjem času povečal tudi pomen razpoložljivih, zanesljivih in primerljivih podatkov s področja okolja in zdravja, saj narašča število bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka, voda in tal. Okolje pomembno vpliva na telesno in duševno počutje ljudi, pa tudi na družbeno blaginjo, ustrezno življenjsko okolje pa je za ohranitev in krepitev zdravja izjemnega pomena. »Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi,« pravi Peter Otorepec, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da raziskave potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti.

Nekatere bolezni povezane s podnebnimi spremembami

Alergijo ima že skoraj četrtina odraslih prebivalcev in več kot tretjina otrok. Kot pravi dr. Maja Triller iz Pulmološke ambulante Murska Sobota, se je v zadnjih 30 letih pogostost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. V nekaterih razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje kar za štiri odstotke na leto. Na razvoj alergij vplivajo različni dejavniki sodobnega življenja. Med pomembne spadajo tudi tiste v okolju, v zemlji in ozračju, dodaten dejavnik pa so tudi psihične in fizične obremenitve. »Na pogostnost aler­gijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pa­sivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, pogostnost in vrsta okužb, dejavniki prehrane, onesnaženost zraka ter v splošnem kakovost okolja, v katerem prebivamo. Raziskave kažejo, da se s spreminjanjem podnebja veča število obolenj zaradi senenega nahoda, astme, atopičnega dermatitisa,« pa je povedala Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje (Arso).

Več cvetnega prahu v traku in prihod tujerodnih vrst

Vročinski valovi, poplave, suše v kombinaciji z urbanizacijo, večanjem števila prebivalcev in prometa pa vplivajo na selitve ljudi, razširjenost tujerodnih vrst in na razvoj vektorsko prenosljivih bolezni. Ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je primer tujerodne vrste, ki s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono inhalatornih alergenov v pozno poletje in jesen.  Botaniki omenjajo Pomurje kot prvi kraj trajnejšega pojavljanja rastline na poti razširjanja, ki se je  začela najverjetneje po drugi svetovni vojni in še traja. Rastlina v času cvetenja v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu z zmožnostjo prenosa z zračnimi tokovi tudi na večje razdalje. Že od 10 do 20 zrn v kubičnem metru zraka lahko sproži simptome alergijske bolezni.

Cvetni prah je treba redno spremljati in pripraviti scenarije z oceno tveganj za zdravje ljudi. Vloga cvetnega prahu pri vplivanju na alergijske bolezni je namreč trdno dokazana in potrjena z raziskavami. Cvetni prah je prožilec senenega nahoda, pelodne astme ipd., na povečanje cvetnega prahu v zraku pa vplivajo tudi podnebne razmere. Podnebje se je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi,« je povedala mag. Tanja Cegnar iz Arsa.

Navadna zvezdica – užitna pticam in ljudem

Navadna zvezdica (Stellaria media) ali po domače – kurja črevca, spada v družino klinčnic in je tako mnogokrat tarča predsodkov, ki jo označujejo kot plevel. Seveda je mnogo več kot zgolj plevelnica, ki uspeva po njivah, vinogradih ter zapuščenih vrtovih vse od marca do oktobra. Tega se je tradicionalna medicina zavedala že skozi prejšnja stoletja, saj zel vsebuje veliko beta karotena, vitamina C, magnezija, kalcija ter drugih mineralov. Zaradi njenih diuretičnih lastnosti danes nekateri celo pravijo, da lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže.

Svoje ime je navadna zvezdica dobila zaradi svojih belih cvetov, ki po obliki spominjajo na drobne zvezdice. Ime kurja črevca pa se je rastline prijelo, ker so njena stebla (poraščena z drobnimi dlačicami zgolj po eni strani in v strnjenem pasu) med seboj tako prepletena, da med puljenjem spominjajo na perutninska čreva. Ker pa v močnem dežju cvetovi začno povešati svoje glave, listi pa se začnejo približevati drug drugemu za zaščito novih listnih popkov in poganjkov so ji stari Valižani nadeli tudi vzdevek – čuvaj.

Navadna zvezdica (stellaria media)

Odpravlja kožne težave ter prehlad

Prav tako kot kamilica in ognjič, je tudi navadna zvezdica koristna pri pomoči težavni koži. Na prizadetih mestih se namreč uporablja v obliki obkladkov, saj ima hladilni učinek ter tako odpravlja občutek srbenja in razdraženosti na koži. Stolčeni oziroma zmečkani listi se lahko uporabijo celo neposredno na koži za lajšanje vnetij. Tako jo je kot sestavino možno zaslediti v precej širokem naboru izdelkov za nego kože. Ker pa so njeni listi bogati tudi z vitaminom C lahko njihovo zaužitje v obliki čaja okrepi naš imunski sistem in odpravi prehlad ali kašelj.

Cvetovi s semeni so užitni tako za živali kot za ljudi

V belih cvetovih navadne zvezdice se v središču le teh opazno nahajajo tudi drobna semena, ki se, ko dozorijo, odenejo v rjavo barvo. Slednja so prava poslastica za ptiče in nekatere druge poljske živali, uživamo pa jih lahko tudi ljudje, saj so cvetovi kot celota polni mineralov kot so cink, železo, mangan, kalcij, fosfor, magnezij in natrij. Ker omenjeni cvetovi rastlino krasijo v pomladnih mesecih jih lahko kar sveže nabrane ter očiščene uporabimo kot odličen dodatek k spomladanski regratovi solati.

Cvetovi so tudi dober vir gama-linolenske kisline (GLA), ki spada med omega 6 maščobne kisline. GLA se priporoča za zdravljenje težav s kožo ter hormonskih neravnovesij. Pomaga pa tudi pri čiščenju pljuč hkrati pa deluje protivnetno. Poleg tega GLA zmanjšuje negativne učinke prekomernega pitja alkohola in hkrati odpravlja zastajanje vode v telesu. Navadna zvezdica se zaradi preostalih vitaminov kot sta vitamin B ter beta karoten uporablja tudi za zdravljenje prebavnih motenj, v primeru zunanje uporabe pa jo lahko uporabimo za lajšanje bolečin ter revmatičnih obolenj v sklepih.

Recepti

Čaj

Za pripravo čaja potrebujemo dve čajni žlički sveže nabrane rastline ali zgolj njenih cvetov ter eno skodelico vrele vode. Ustrezno količino zelišča prelijemo z vrelo vodo in jo pustimo, da se namaka 15 do 20 minut. Nato tekočino precedimo ter jo popijemo. Če jo pijemo redno vsak dan, v obdobju 6 tednov opazimo pozitivne spremembe v obliki izboljšanja počutja, saj čaj telo očisti vseh škodljivih toksinov. A pazljivo! Ker ima navadna zvezdica tudi rahel odvajalni učinek s čajem ne smemo pretiravati.

Obkladki

Za pripravo obkladkov uporabimo kar čaj, ki ga seveda pred nanosom dobro ohladimo. Z tem vanj namočeno gazo položimo na obolelo mesto ter jo pustimo delovati 10 minut. Nato jo ponovno namočimo in postopek ponovimo trikrat do štirikrat.

6 zahrbtno (pre)slanih živil

Verjetno ste seznanjeni z dejstvom, da preveč soli našemu telesu škoduje. Prekomerna količina soli je najbolj nevarna našemu krvnemu tlaku. Sol namreč povzroča, da telo zadržuje vodo in če je zaužijemo preveč, rezervna voda shranjena v našem telesu prične dvigovati naš krvni tlak. Torej – več soli zaužijemo, višji je naš krvni tlak. Višji tlak pa posledično pomeni večji pritisk na naše srce, ožilje, ledvice ter možgane.

Skratka, obstaja mnogo (dovolj dobrih) razlogov, da se večjim količinam soli raje izognemo. Pa se ji res lahko? Prigrizki kot so denimo čips, krekerji ali slane prestice glasno izražajo svojo količino soli zato se jim lahko z lahkoto izognemo. Kaj pa druga živila? Obstajajo namreč takšna, ki na prvi pogled delujejo popolnoma nedolžna na kar se izkaže, da njihovo prekomerno uživanje pomeni tudi prekomerno uživanje soli. V nadaljevanju vas opozarjamo na kar 6 tovrstnih živil!

Palačinke

Piščančje prsi

Surove piščančje prsi vsebujejo slano skrivnost. Pogosto namreč vsebujejo vbrizgano aromo, ki sicer popestri okus živila in ga naredi bolj izrazitega a po drugi strani je omenjena aroma bogata z natrijem. Zato je priporočljivo, da ob nakupovanju na etiketi vedno preverite, da je meso, ki ga kupujete brez konzervansov ali dodanih aditivov oziroma, da med sestavinami označenimi na etiketi ni soli.

Omake ter polivke

To, da marinade in solatne prelivke vsebujejo sol sicer ni nič novega – navsezadnje imajo v večini primerov tudi slan okus. A šokanten je podatek koliko je vsebujejo! Dve žlici solatnega preliva ali žar omake lahko vsebujeta ar 300 mg natrija kar je okoli 15 odstotkov dnevne kvote zaužite soli. Tiste res slane pa lahko pokrijejo kar eno četrtino priporočljive dnevne količine soli.

Vroča čokolada

Okusna topla pijača je sicer opojna in nekomu morda celo predstavlja dietni nadomestek navadni čokoladi. A pazljivo! Ena merica vroče čokolade lahko vsebuje tudi 7 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa natrija. Če ste iz kakršnegakoli razloga na dieti z zmanjšanim vnosom natrija pa lahko ena doza vroče čokolade pomeni več kot 10 odstotkov dnevne priporočene količine.

Palačinke

Zaželeli ste si sladkega prigrizka, kajne? A palačinke narejene iz že pripravljene mešanice so vse prej kot sladke. Slane so! Vsebujejo kar 2000 mg natrija.

Zmrznjene zelenjavne omake

Zmrznjena zelenjava v omakah lahko vsebuje kar 500 mg natrija na obrok – še posebej, če je zraven primešan tudi sir. Zato takšen obrok lahko kar preskočimo in raje uporabimo navadno ali samostojno zmrznjeno zelenjavo, ki je več kot hranljiva.

Skuta

Sicer je skuta dober vir kalcija in beljakovin a kaj ko le ena skodelica tega okusnega živila lahko vsebuje tudi do 1000 mg natrija. To je kar 40 odstotkov našega dnevnega priporočljivega zaužitja! Posezite torej raje po grškem jogurtu, saj ta vsebuje zgolj 60 g natrija na porcijo poleg tega pa je prav tako kot skuta bogat z beljakovinami.

Prečistite telo po velikonočnih praznikih

Za velikonočne praznike si je marsikdo privoščil kakšno dobroto več kot običajno. Če bi radi kar se da hitro prečistili telo, izboljšali počutje in morda tudi izgubili kakšen »velikonočni« kilogram, vam predlagamo tri rešitve.

Čaj iz bele koprive

Koprivin čaj

Koprive odlično čistijo jetra in delujejo protivnetno tre diuretično. Pri tem iz telesa pomagajo odvajati toksine in pripomorejo k izgubi telesne teže. Da bi kar se da hitro odpravili »velikonočne kalorije«, dnevno spijte dve skodelici takega čaja. Študije so pokazale, da čaj iz koprive odlično zmanjšuje tudi raven sladkorja v krvi, kar pomeni, da boste manj lačni. Ta čaj vas bo spravil v dobro formo tudi pred prihajajočimi poletnimi meseci. Poskusite!

Regratova solata

Po velikonočnem prenajedanju vam bo dobro teknila tudi regratova solata. Tudi regrat je diuretik, pa tudi holagog (spodbuja odvajanje žolča) in laksativ. Podobno kot kopriva tudi regrat zmanjšuje nivo sladkorja v krvi. Regratova solata bo dodobra prečistila vaše izločalne organe in vas napolnila z energijo. Pripravite si lahko tudi regratov smoothie. Pazite le, da regrat nabirate na krajih, kjer trava ni bila gnojena ali se ne sprehaja veliko psov. Liste pred uporabo dobro operite.

Praženi Šparglji

Jedi iz belušev (špargljev)

Šparglji so značila pomladna zelenjava, iz njih pa lahko pripravite marsikatero okusno jed. So eden najboljših naravnih virov folne kisline in antioksidantov ter delujejo antikancerogeno. Imajo diuretični učinek – pospešujejo odvajanje vode in s tem toksinov iz telesa. Poleg tega asparagin v njih pospešuje presnovo. Lahko jih pojeste veliko, a se ne boste zredili.

Koruza na vrtu za oporo, okras in za pokovko

Koruzo največkrat povezujemo z velikimi kmetijami in hrano za živino. Čeprav velika rastlina ima lahko na našem vrtu več vlog in koristi. Izberemo seveda sladko koruzo, da si bomo lahko spekli ali skuhali kakšen storž ali pa koruzo pokovko, da bomo imeli »pop corn«.Ob tem pa omenimo, da sladka koruza in koruza za pokovko sta povsem drugi sorti koruze kot jo sadijo /sejejo kmetje za zrnje ali silažo živini.

Namig: Namesto opore v obliki palice oziroma kola, lahko sadimo ob mladi rastlinici koruze sadimo visok fižol. Koruza bo opora fižolu, ki se bo lepo ovijal po koruzi. Zraven lahko še sadimo buče in jih pustimo, da plazijo po tleh in tako zastiramo tla in zadržujemo vlago koruzi in fižolu ter preprečuje rast plevelom. Tako imamo lahko kombinacijo treh povsem različnih rastlin na isti površini, ki se medsebojno dopolnjujejo. Koruza je potratna rastlina in potrebuje veliko hranil, fižol pa zaradi simbioze z nitrifikacijskimi bakterijami dovaja dušik tlom. Buče pa poskrbijo za manjše izhlapevanje vode.

Koruza za pokovko

To je sorta koruze, ki je posebej primerna za pripravo pokovke, “popcorn”. V višino zraste približno 2m. Vsaka rastlina naredi 1 do 2 storža, ki sta približno 20 cm dolga, polna gostih rumenih zrn. Pridelek pobiramo predvidoma septembra in oktobra. Koruzo za pokovko pobiramo v polni zrelosti, ko so zrna že trda in jih z nohtom ne moremo streti. Storže poberemo in jih v suhem in zračnem prostoru še malo dosušimo, če je dolga in lepa jesen lahko tudi sušimo na prostem.

Uporaba: Ko je zrnje suho, storže zružimo in jih v posodi ali ponvi, ki jo pokrijemo popražimo. Na vroči ponvi ali kozici, pod pokrovko kmalu slišite pokanje in pokovka je kmalu pripravljena. Po želji dodamo še malo soli in prigrizek z domačega vrta je že tu.

Sladka koruza v višino zraste od 75 cm do 175cm, v širino pa se razraste 45 cm.

Uporaba: Mlade storže uživamo surove, pečene ali kuhane. Storže lahko pečemo na žaru, ko so pečeni jih po želji solimo. Zrnje sladke koruze dodajamo svežim solatam, različnim omakam, pici,…

Za rast in razvoj potrebuje sladka koruza okrog 70 dni. Storže sladke koruze obiramo v mlečni zrelosti. Kdaj nastopi mlečna zrelost pa preverimo tako, da odstranimo ovršne liste storža in s prstom pritisnemo na zrnje. Če je sok, ki izteče iz zrnja mlečne barve potem je storž primeren za uporabo. Sok nedozorelih storžev je voden. Zrna prezrelih storžev pa postanejo »mokasta«.

Drugi način, kako vemo kdaj naj bi nabirali storže je, da gledamo laske. Ko začnejo le ti na koncu rumeneti so storži primerni, da jih oberemo. Ko odtržemo storže, se začne sladkor v zrnju spreminjati v škrob. Če hočemo imeti dlje časa na razpolago sveže storže sejemo sladko koruzo v različnih terminih z razmakom vsaj enega tedna. Sladko koruzo lahko zamrzujemo ali pa jo vložimo v slanici v kozarce in pasteriziramo pri 100oC.

Pokovka

PRIDELOVANJE KORUZE:

V Sloveniji koruzo sejemo/sadimo od sredine aprila do sredine maja. Čas setve je odvisen od klimatskih razmer, kjer bomo sejali/sadili koruzo. Pri setvi moramo paziti, da sejemo le eno vrsto koruze na eno parcelo. Tako na primer na isto parcelo ne sejemo sladke koruze in npr. koruze pokovke ali okrasne koruze, saj lahko koruza zaradi medsebojnega opraševanja izgubi nekaj značilnosti.

Uspeva pri temperaturah med 16 in 35oC, vendar je v vročem in suhem vremenu oprašitev slabša. Koruza ima plitve korenine, uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh.

Za kalitev semen je potrebna temperatura tal nad 10oC. Semena sejemo/sadimo na stalno mesto 2,5 cm globoko in 7 cm narazen. Ko semena posadimo, površino zaščitimo s kopreno. Ko so rastline visoke 10 cm jih redčimo na ustrezno razdaljo. Med posameznimi rastlinami je priporočena razdalja 30 cm, tako bo tudi oprašitev najboljša. Uspeva na sončnih legah, topli in rahli zemlji. Priporočljivo je, da rastline zastiramo.

Koruzo je potrebno redno pleti, pri čemer moramo paziti, da ne poškodujemo korenin. Stebla lahko ogrebemo 15 cm visoko, da so rastline bolj stabilne. Ko se začnejo razvijati zrna rastline pričnemo zalivati oziroma, če prej nastopi suša pričnemo z zalivanjem, ko le ta nastopi.

Namig: Koruza zaradi svoje višine nudi zavetrje in zaščito ostalim rastlinam na vrtu. Zanemarljiva pa ni niti uporaba koruznice, ki nam ostane po pobiranju storžev, saj le-to lahko v jesenskem času ovijemo okrog večjih lončnic in jih tako zavarujemo pred mrazom.