Prijava
Naše prehranjevalne navade so se v zadnjih desetih letih precej spremenile, hrana pa se je v povprečju tudi podražila, govorijo statistični podatki Statističnega urada RS (Surs), ki so jih zbrali v brošuro z naslovom Nekaj ščepcev podatkov o hrani.
Predelamo premalo hrane za svoje potrebe
Čeprav naj bi si prizadevali po čim večji samooskrbi s hrano, je slovenskega izvora manj kot polovica količine hrane, ki jo potrošimo. Skupna količina domače proizvodnje kmetijskih proizvodov se je v Sloveniji med letoma 2004 in 2013 zmanjšala za kar 41 odstotkov in je leta 2013 znašala 753.000 ton. Upad se najbolj pozna pri krompirju, ki smo ga v letu 2013 pridelali 62.000 ton, leta 2004 pa kar 171.500 ton. Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) količine domače proizvodnje so v letu 2013 predstavljala žita, 18 odstotkov meso, 10 odstotkov pa zelenjava. Največji primanjkljaji na področju samooskrbe so pri nas pri zelenjavi, krompirju in žitih, najvišja stopnja samooskrbe pa je pri jajcih, mesu in medu.
Ker Slovenija z domačo proizvodnjo ne zadosti svojim potrebam, se uvršča med uvoznice hrane. Hrane uvozimo vedno več, še največ iz Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške, uvozimo pa največ žita, zelenjave sladkorja in mesa. Količina uvoženih jajc se je v tem obdobju skoraj potrojila, količina uvoženega mesa pa podvojila. Nekaj pa smo tudi izvozili, in sicer se je v tem obdobju najizraziteje povečal izvoz žit (za 40 odstotkov), pa tudi zelenjave, sladkorja in krompirja.
Pojemo več zelenjave in jajc kot včasih
V zadnjem desetletju se je potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano malce zmanjšala, tako da smo leta 2013 za prehrano potrošili za 19 odstotkov manj krompirja in 14 odstotkov manj mesa kot leta 2002. Po drugi strani pa zdaj pojemo 12 odstotkov več zelenjave in skoraj 70 odstotkov več jajc kot pred leti (leta 2013 smo jih potrošili 24.000 ton). V letu 2013 smo doma potrošili okoli 1,5 milijona ton kmetijskih proizvodov, kar je za 22 odstotkov manj kot leta 2004.
Otroci in mladostniki v povprečju še vedno uživajo premalo sadja in zelenjave, prepogosto pa uživajo energijsko goste jedi, prigrizke in sladkane pijače. Na dan je priporočljivo pojesti od 400 do 650 gramov sadja in zelenjave, torej od tri do pet enot zelenjave in od dve do štiri enote sadja da dan. Za eno enoto lahko štejemo skledo solate, skodelico kuhane zelenjave, dve manjši papriki ali paradižnika, manjšo čebulo in podobno.
Bolj pazimo, koliko hrane zavržemo
Spreminjajo pa se tudi navade. Količina odpadne hrane se je v Sloveniji v obdobju med letoma 2008 in 2013 zmanjšala za 63 odstotkov, saj smo je včasih proizvedli približno 400.000 ton, leta 2013 pa 149.000 ton.
Cene hrane pa v višave
Hrana se je v Sloveniji v tem obdobju podražila v povprečju za 39 odstotkov, še najbolj cene olj in maščob, mleka, mlečnih izdelkov, jajc in zelenjave. Povprečno gospodinjstvo za nakup hrane letno porabi več kot 2000 evrov, največ za nakup mesa (eno četrtino), kruha in žitaric (eno petino) ter mleka, sira in jajc, medtem ko najmanj denarja porabimo za nakup rib.
Povprečen član povprečnega slovenskega gospodinjstva je leta 2012 kupil in potrošil 34 kilogramov kruha in peciva, osem kilogramov sladkorja, pet kilogramov govejega mesa, štiri kilograme zelene solate, pet kilogramov jajc, 50 litrov mleka in 11 litrov olja, še pravijo podatki. Nekdo, ki je zaposlen v Sloveniji, pa bi si leta 2013 s svojo povprečno plačo lahko kupil 1216 kilogramov krompirja ali 1173 litrov svežega mleka oziroma 426 kilogramov endivije, 501 kilogram črnega kruha ali 118 kilogramov medu oziroma 108 kilogramov govejega mesa. Za enak denar bi pri večini naštete hrane leta 2013 morali odšteti precej več kot leta 2004. Za nakup kilograma svežih postrvi (1 ura in 15 minut), jabolk (14 minut), krompirja (osem minut) in endivije smo v letu 2013 delali povprečno od šest do 20 odstotkov več časa kot v letu 2004.
