Koruza za oporo, okras in za pokovko

Koruzo največkrat povezujemo z velikimi kmetijami in hrano za živino. Čeprav velika rastlina ima lahko na našem vrtu več vlog in koristi. Izberemo seveda sladko koruzo, da si bomo lahko spekli ali skuhali kakšen storž ali pa koruzo pokovko, da bomo imeli »pop corn«.Ob tem pa omenimo, da sladka koruza in koruza za pokovko sta povsem drugi sorti koruze kot jo sadijo /sejejo kmetje za zrnje ali silažo živini.

Namig: Namesto opore v obliki palice oziroma kola, lahko sadimo ob mladi rastlinici koruze sadimo visok fižol. Koruza bo opora fižolu, ki se bo lepo ovijal po koruzi. Zraven lahko še sadimo buče in jih pustimo, da plazijo po tleh in tako zastiramo tla in zadržujemo vlago koruzi in fižolu ter preprečuje rast plevelom. Tako imamo lahko kombinacijo treh povsem različnih rastlin na isti površini, ki se medsebojno dopolnjujejo. Koruza je potratna rastlina in potrebuje veliko hranil, fižol pa zaradi simbioze z nitrifikacijskimi bakterijami dovaja dušik tlom. Buče pa poskrbijo za manjše izhlapevanje vode.

Koruza za pokovko

To je sorta koruze, ki je posebej primerna za pripravo pokovke, “popcorn”. V višino zraste približno 2m. Vsaka rastlina naredi 1 do 2 storža, ki sta približno 20 cm dolga, polna gostih rumenih zrn. Pridelek pobiramo predvidoma septembra in oktobra. Koruzo za pokovko pobiramo v polni zrelosti, ko so zrna že trda in jih z nohtom ne moremo streti. Storže poberemo in jih v suhem in zračnem prostoru še malo dosušimo, če je dolga in lepa jesen lahko tudi sušimo na prostem.

Uporaba: Ko je zrnje suho, storže zružimo in jih v posodi ali ponvi, ki jo pokrijemo popražimo. Na vroči ponvi ali kozici, pod pokrovko kmalu slišite pokanje in pokovka je kmalu pripravljena. Po želji dodamo še malo soli in prigrizek z domačega vrta je že tu.

Sladka koruza v višino zraste od 75 cm do 175cm, v širino pa se razraste 45 cm.

Uporaba: Mlade storže uživamo surove, pečene ali kuhane. Storže lahko pečemo na žaru, ko so pečeni jih po želji solimo. Zrnje sladke koruze dodajamo svežim solatam, različnim omakam, pici,…

Za rast in razvoj potrebuje sladka koruza okrog 70 dni. Storže sladke koruze obiramo v mlečni zrelosti. Kdaj nastopi mlečna zrelost pa preverimo tako, da odstranimo ovršne liste storža in s prstom pritisnemo na zrnje. Če je sok, ki izteče iz zrnja mlečne barve potem je storž primeren za uporabo. Sok nedozorelih storžev je voden. Zrna prezrelih storžev pa postanejo »mokasta«.

Drugi način, kako vemo kdaj naj bi nabirali storže je, da gledamo laske. Ko začnejo le ti na koncu rumeneti so storži primerni, da jih oberemo. Ko odtržemo storže, se začne sladkor v zrnju spreminjati v škrob. Če hočemo imeti dlje časa na razpolago sveže storže sejemo sladko koruzo v različnih terminih z razmakom vsaj enega tedna. Sladko koruzo lahko zamrzujemo ali pa jo vložimo v slanici v kozarce in pasteriziramo pri 100^oC.

PRIDELOVANJE KORUZE:

V Sloveniji koruzo sejemo/sadimo od sredine aprila do sredine maja. Čas setve je odvisen od klimatskih razmer, kjer bomo sejali/sadili koruzo. Pri setvi moramo paziti, da sejemo le eno vrsto koruze na eno parcelo. Tako na primer na isto parcelo ne sejemo sladke koruze in npr. koruze pokovke ali okrasne koruze, saj lahko koruza zaradi medsebojnega opraševanja izgubi nekaj značilnosti.

Uspeva pri temperaturah med 16 in 35^oC, vendar je v vročem in suhem vremenu oprašitev slabša. Koruza ima plitve korenine, uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh.

Za kalitev semen je potrebna temperatura tal nad 10^oC. Semena sejemo/sadimo na stalno mesto 2,5 cm globoko in 7 cm narazen. Ko semena posadimo, površino zaščitimo s kopreno. Ko so rastline visoke 10 cm jih redčimo na ustrezno razdaljo. Med posameznimi rastlinami je priporočena razdalja 30 cm, tako bo tudi oprašitev najboljša. Uspeva na sončnih legah, topli in rahli zemlji. Priporočljivo je, da rastline zastiramo.

Koruzo je potrebno redno pleti, pri čemer moramo paziti, da ne poškodujemo korenin. Stebla lahko ogrebemo 15 cm visoko, da so rastline bolj stabilne. Ko se začnejo razvijati zrna rastline pričnemo zalivati oziroma, če prej nastopi suša pričnemo z zalivanjem, ko le ta nastopi.

Namig: Koruza zaradi svoje višine nudi zavetrje in zaščito ostalim rastlinam na vrtu. Zanemarljiva pa ni niti uporaba koruznice, ki nam ostane po pobiranju storžev, saj le-to lahko v jesenskem času ovijemo okrog večjih lončnic in jih tako zavarujemo pred mrazom.