Zgodovina uporabe ene izmed najbolj spregledanih članic družine met, ki raste skoraj po vseh zapuščenih njivah in travnatih pobočjih, sega daleč nazaj v prvo stoletje našega štetja, ko se je pričela grenkuljica uporabljati v alternativni medicini. Zaradi visoke vsebovanosti vitamina C se je grenkuljica uporabljala kot zdravilo za vse bolezni, poleg tega pa je bila ena izmed prvih zdravilnih zeli, ki so jo na severnoameriški celini uporabljali zgodnji priseljenci.
Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea) ali po domače – grenkuljica je nizka trajnica s štirioglatim, redkodlakim stebelcem, ki se navadno poleže po tleh in se v kolencih ukorenini. Iz ležečega stebelca poganjajo pokončne veje z nasprotnimi, po robu narezanimi ledvičnimi listi, vijoličasto modri cvetovi pa so zbrani v zalistnih vretencih. V zdravilne in kulinarične namene se uporablja cela grenkuljica – sveža ali posušena rastlina. Nabiramo jo v času cvetenja in jo sušimo v senci.
Grenkuljica in kulinarična ter zdravilna uporaba
Grenkuljica je eno izmed tistih zelišč, ki ima zdravilne in užitne lastnosti. Ker je zelo lahkega in prijetnega okusa je zelo prijeten dodatek v solatah, uporablja se lahko tudi v predjedeh, saj spodbuja tek, poleg tega pa se odlično odreže tudi v vlogi sestavine spomladanskega prečiščevalnega napitka.
Ker vsebuje eterično olje se v zdravilne namene v prvi vrsti uporablja pri vnetjih sluznice, povezanih s prehladi, gripo ter sinusitisom. Zaradi vsebovanosti antialergenov deluje grenkuljica antibakterijsko, odlikujejo pa jo tudi protivnetne ter pomirjevalne lastnosti. Najnovejše študije jo preučujejo kot možen dodatek k zdravljenju oziroma preprečevanju levkemije, bronhitisa, hepatitisa, več vrst raka ter virusa HIV, dokazano pa je koristna je tudi za zdravljenje prebavnih motenj, gastritisa ter driske. Grenkuljica dobro deluje na jetra in ledvica, kot dodatek k kopelim pa jo nekateri uporabljajo kot sredstvo za mehčanje kože saj le to pomirja.
Recepti
Spomladanski prečiščevalni čaj
30 gramov svežih ali posušenih listov in/ali cvetov grenkuljice prelijemo z lončkom vrele vode. Pustimo, da se sestavine namakajo 5 minut. Nato tekočino precedimo in jo počasi pijemo po požirkih. Za boljši okus čaj po želji sladkamo z medom. Ostanke precejenega čaja lahko v zaprti posodici hranimo še tri do štiri dni v hladilniku, uporabimo pa jih za celjenje lažjih opeklin ali pikov.
Predjed: bučke s kozjim sirom ter grenkuljico
Za pripravo predjedi potrebujemo 100g bučk (3 do 4 manjše bučke), 400g svežega kozjega sira, 30 svežih listov grenkuljice, ščepec morske soli, 1 čajno žličko olivnega olja ter kvadratno plastično posodo (dolžine približno 15cm), ki bo služila kot kalup za lažjo pripravo jedi.
Bučke operemo, jim odrežemo končke, ter jih pustimo odete v kožo. Nato jih narežemo na tanjše podolgovate trakove in te v posodi dušimo 5 minut. Med tem liste grenkuljice sesekljamo na drobne koščke, nekaj listov pa pustimo celih za kasnejšo dekoracijo. V posebni skodelici z vilico pretlačimo svež kozji sir ter mu dodamo sesekljane liste grenkuljice in morsko sol. Za tem kalup rahlo premažemo z olivnim oljem ter vanj položimo 1 cm debelo plast podolgovatih dušenih bučkinih rezin. Na to plast z žličko razporedimo 2 cm debelo plast zmesi s kozjim sirom ter to zopet nadgradimo s plastjo bučk. Plasti druga na drugo zlagamo toliko časa dokler ne porabimo vseh pripravljenih sestavin.
Ko končamo z zlaganjem plasti, kalup čez noč pustimo v hladilniku, da se zmes rahlo strdi. Naslednji dan bi slednja morala biti dovolj trda, da lahko jed serviramo v obliki rezin. Po želji jo okrasimo še s celimi listi grenkuljice ter jo še hladno postrežemo.
Drobnjak (Allium schoenoprasum) je priljubljeno zelišče, ki se zaradi zaradi svojega nežnega okusa po čebuli in številnih zdravstvenih koristi pogosto uporablja v kulinariki. Je enostaven za gojenje in vsestranski pri uporabi v različnih jedeh.
Drobnjak je začimba, ki izvira iz osrednje Azije, najdemo pa ga v marsikateri evropski kuhinji. Drobnjak je nabit z vitamini, predvsem A in C, vsebuje pa tudi vitamin B12. Po zgradbi je zelo podoben sorodnima in zelo zdravima česnu in čebuli.
Zdravstvene koristi drobnjaka
Drobnjak ni le okusen, temveč tudi izjemno koristen za zdravje. Poglejmo si nekaj glavnih prednosti drobnjaka.
Bogat vir hranil
Drobnjak je bogat z vitamini in minerali, ki so ključni za naše zdravje. Med najpomembnejšimi hranili v drobnjaku so:
Vitamin K: Pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti.
Vitamin A: Pomaga pri ohranjanju zdravih oči in imunskega sistema.
Vitamin C: Krepi imunski sistem in deluje kot antioksidant.
Folat: Ključen za tvorbo DNK in zdravje srčno-žilnega sistema.
Kalij: Pomaga uravnavati krvni tlak in delovanje mišic.
Antioksidanti
Drobnjak vsebuje številne antioksidante, ki pomagajo zaščititi celice pred poškodbami prostih radikalov. Antioksidanti v drobnjaku lahko pomagajo zmanjšati tveganje za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in rak.
Podpora prebavi
Drobnjak vsebuje vlaknine, ki pomagajo pri prebavi in spodbujajo zdravje prebavnega trakta. Redno uživanje drobnjaka lahko pomaga preprečiti zaprtje in izboljša delovanje črevesja.
Protivnetne lastnosti
Drobnjak ima protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetja v telesu. To je še posebej koristno pri kroničnih boleznih, kot so artritis in druge vnetne bolezni.
Drobnjak ne sme manjkati v zdravi kuhinji
V kuhinji moje stare mame je imel drobnjak posebno mesto. Že ona je vedela, da so njegovi votli, ozki, zeleni listi zakladnica vitaminov, mineralov, posebnih olj in še drugih pomembnih sestavin, ki prispevajo k njegovim zdravilnim lastnostim.
Uporaba drobnjaka v kulinariki
Drobnjak je izjemno vsestransko zelišče, ki ga lahko uporabljamo v številnih jedeh. Tukaj je nekaj idej, kako lahko vključite drobnjak v svojo prehrano:
Solate: Sesekljan drobnjak je odličen dodatek k solatam, saj doda svežino in blag okus po čebuli.
Omake in prelivi: Dodajte drobnjak v jogurtove omake in kisle smetanove omake ali prelivi za solate.
Jajčne jedi: Drobnjak se odlično poda k umešanim jajcem, omletam in fritatam.
Juhe: Drobnjak lahko uporabite kot okras za juhe ali ga dodate med kuhanjem za dodaten okus.
Pečen krompir: Potresite drobnjak po pečenem krompirju za svež in okusen dodatek.
Sendviči: Uporabite drobnjak kot sestavino v sendvičih ali zavitkih.
Priljubljene vrste drobnjaka in njihove značilnosti
Vrsta drobnjaka
Okus
Uporaba
Navadni drobnjak
Blag, čebulni
Solate, omake, jajčne jedi
Kitajski drobnjak
Močnejši, česnov
Azijske jedi, omake, juhe
Česnovi drobnjak
Nežen, česnov
Solate, pesto, testenine
Vitaminska bomba
Drobnjak vsebuje zelo podobne učinkovine kot česen, a v manjših količinah, zato je lahko primerna rešitev za vse, ki česna ne marajo ali ga zaradi drugih težav ne prenašajo. 100 gramov drobnjaka vsebuje kar 50 mg vitamina C, kar predstavlja 85 odstotkov dnevno priporočenega odmerka tega vitamina. Če bi dnevno priporočeno količino vitamina C želeli dobiti denimo z jabolki, bi jih morali na dan pojesti kar kilogram!
Kot rečeno, ta azijska začimba vsebuje tudi veliko vitamina A. V drobnjaku ne manjka niti vitamina B12, gorčičnih olj in saponinov. Če ga date v vodo, bo izgubil svojo aromo, če ga kuhate, pa bo izgubil svoje zdravilne učinkovine. Zato ga raje posujte po že pripravljeni jedi oziroma solati.
Drobnjak odlično vpliva na prebavo
Znano je, da ima drobnjak zelo blagodejen vpliv na prebavo, saj odstranjuje črevesne zajedavce. Poleg tega znižuje krvni pritisk in raven holesterola v krvi ter širi žile. Odlično raztaplja sluz v telesu in krepi imunski sistem. Ima diuretične učinke, saj spodbuja delovanje ledvic in s tem poskrbi za odvajanje toksinov iz telesa. Zaradi visoke vsebnosti vitamaina C ga priporočajo tudi pri lajšanju simptomov spomladanske utrujenosti.
Protitumorno delovanje
Ugotovljeno je bilo, da čebulnice drobnjaka pomagajo zmanjševati nenormalno rast celic, značilno za rakava obolenja. Že nizka količina fenolnih spojin, ki jih najdemo v drobnjaku, ima protitumorni učinek. Drobnjak je tudi antioksidant, čeprav med začimbani ne spada med najmočnejše, kot sta npr. origano ali majaron. Izvleček semen drobnjaka pa naj bi deloval celo kot afrodiziak.
Drobnjak je nezahtevna rastlina, ki ima pozitivne učinke na naše zdravje
Drobnjak čisti kri, pospešuje prebavo, odvaja vodo, je antiseptik, antioksidant, ki zavira procese staranja, antimikotik – deluje proti glivičnim obolenjem in celo antibiotik. Primeren je za slabokrvne in na splošno izboljšuje počutje našega organizma. Odličen je tudi za rastline v soseščini, saj jih brani pred škodljivci, in je vsestransko uporaben v kulinariki.
Raste v obliki zelenega grmička z ozkimi votlimi listi in je nezahtevna rastlina. Zacveti v nežno vijoličasti barvi in je pravi okras v vrtu. Cvetje privablja čebele, njihov vonj pa odganja škodljive insekte.
Drobnjak se dobro počuti v soseščini paprik, kumar, paradižnika, jagod in vrtnic. Zato se za rastline priporoča naraven poparek iz zelenih, podolgovatih listov:
Porezane liste prelijemo s kropom in pustimo nekaj časa stati. Ko se čaj ohladi, ga precedimo in že ga lahko uporabimo kot pršilo proti listnim ušem, škrlupu in plesnim, ki se pojavljajo na kumarah, paradižniku, papriki, jajčevcih in še kje. Škropimo 2- do 3-krat tedensko.
Posezite po naravnih vitaminih in mineralih
Če imate doma vrtiček, si lahko na njem izberete košček, na katerem boste dodelili mesto drobnjaku, ki je tako nezahteven. Lahko pa ga posadite tudi v lonček ter ga postavite na balkon, a ne na prevroče sonce. Tako boste imeli vitaminsko bombo z vitamini A, C, B2 kar doma! Poleg teh vsebuje tudi gorčična olja in saponine, žveplove spojine, ki ugodno vplivajo na prebavo. Seveda pa tudi življenjsko pomembne minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, žveplo in natrij. Odlična kombinacija železa in vitamina C v drobnjaku prežene pomladansko utrujenost!
Drobnjakove učinkovine so zelo podobne sestavinam v česnu in čebuli. Zanje je značilno, da čistijo kri, prispevajo k boljši presnovi in splošnemu počutju organizma. Deluje kot naravni antibiotik. Včasih so mislili, da odžene vse čarovnije in zle duhove.
Žveplove spojine
Prispevajo k povečanju imunosti organizma. Ugodno vplivajo na celoten žilni sistem, širijo žile, redčijo kri, zmanjšujejo holesterol, kar pripomore tudi k znižanju krvnega tlaka. Spodbujajo presnovo in preženejo marsikatere črevesne zajedavce.
Ne vem, ali ste vedeli …
V 100 g drobnjaka je kar 50 mg vitamina C, kar je 85 % priporočenega dnevnega vnosa. Da bi v svoje telo vnesli tolikšno količino, bi morali pojesti kar 1 kg jabolk.
Če imate doma posajenih samo pet grmičkov drobnjaka, ki jih redno režete in uporabljate čez poletje, boste prejeli enako količino vitamina C, kot bi jo vam v istem obdobju ponudili dve jablani. To pa si velja zapomniti!
Če želite sprejeti koristi njegovih zdravilnih sestavin, pojejte čim več svežega drobnjaka.
Ko v kuhinji zadiši po drobnjaku
Ko moram sama pripravljati hrano, se nemalokrat spomnim na svojo staro mamo, kako z veseljem se je lotila priprave tistih pravih skutnih štrukljev z drobnjakom, ki so se kuhali še na štedilniku na drva. Lahko rečem, da je drobnjak pri njej veljal za zelo uporabno, zdravo in okusno začimbo.
Skutni štruklji z drobnjakom
slani ali sladki, odvisno od okusa, za štiri lačne
Testo:
500 g bele ostre moke, lahko tudi polnozrnate,
1 večje jajce,
2 žlici sončničnega olja,
350 ml mlačne vode,
morda malo kisa za lažjo pripravo testa.
Skutni nadev:
250 g skute,
1 dl kisle smetane,
3 jajca,
opran in drobno nasekljan drobnjak,
po želji za polnejši okus dodatek 3–4 žlice pšeničnega zdroba ter vse malo posolimo ali posladkamo.
Iz naštetih sestavin zamesimo vlečeno testo, ki ga pustimo eno uro počivati. Nato ga na pomokanem prtu narahlo razvaljamo, dobro razvlečemo in namažemo s pripravljenim skutnim nadevom, ki ga povrhu potresemo s sveže nasekljanim, dobro opranim drobnjakom. Testo s prtom lepo zavijemo v štrukelj, preložimo na mokro krpo, potreseno z drobtinicami, povijemo z vrvico in damo za 40 minut kuhat v malo osoljen krop.
Kuhan štrukelj pustimo še nekaj časa v loncu, da se malo pohladi. Potem ga razrežemo na lične rezine, bogato zabelimo z maslom, na katerem smo prepražili domače bele drobtine. Slane lahko uporabimo za prilogo k mesu.
Z veseljem smo jedli te štruklje, tako skrbno pripravljene, kar je naši stari mami zelo dobro delo. Ta dan je pri nas veljal za praznik.
Morda pa bi jutri pripravili drobnjakove štrukeljce:
Sestavine:
30 dag moke,
1 jajce,
1,5 dl mlačne vode,
malo soli,
maslo,
krušne drobtine.
Iz navedenih sestavin pripravimo testo, ki ga na tanko razvaljamo, dobro premažemo s stopljenim maslom, potresemo z na drobno nasekljanim drobnjakom in testo zvijemo v svaljek. Poljubno razrežemo in damo kuhat v malo osoljen krop. Ko štrukeljci nekaj časa vrejo, jih zabelimo kar v loncu s prepraženimi kruhovimi drobtinami in postrežemo kot samostojno jed. Dober tek!
Da boste imeli drobnjak vedno pri roki
Pripravite si drobnjakovo maslo. Za to uporabite maslo iz biološke pridelave, dodajte po želji narezan drobnjak, malo posolite, oblikujte v salamo, zavijte v papir za pečenje ter shranite v zamrzovalniku. Jedem ga boste tako lahko dodajali v mrkem, zimskem času.
Kuhanim jedem ga dodajamo šele na koncu
Različnim jedem, kot so juhe in enolončnice, ga dodamo šele na koncu, ker le tako ohrani aromo in zdravilne lastnosti. Enolončnicam, zlasti pa fižolovi juhi, da poseben okus, ki vzbudi tek!
Ker smo v sodobnem vsakdanjiku, ki je obarvan z naglico ter stresom, čedalje bolj izpostavljeni škodljivim dejavnikom, ki jih prinaša okolje, je naše telo potrebno zaščititi. Slednje najpogosteje lahko storimo z vnosom hranilnih snovi, ki pomagajo ohranjati ravnovesje v našem telesu. Med najbolj pogoste snovi, ki jih v ta namen uživamo spadajo tudi antioksidanti. Ti imajo na naše telo veliko dokazanih pozitivnih učinkov (varujejo kožo pred staranjem in sončnim sevanjem, odganjajo utrujenost, naše telo oskrbujejo z energijo,…) in ga tako ohranjajo v ravnovesju ter ščitijo pred nadaljnjimi potencialnimi stresnimi okoliščinami.
Najmočnejši antioksidant
Najmočnejši iz družine omenjenih antioksidantov je resveratrol. Je kralj med antioksidanti, saj njegova sestava obljublja celoten paket pozitivnih učnikov – od pomoči pri odpravljanju prekomerne telesne teže pa vse do zdravega daljšega življenja. V omenjen spekter spada tudi preprečevanje bolezni srca, saj preprečuje kopičenje holesterola in nastajanje krvnih strdkov, ki lahko vodijo do srčne kapi. Znanstvene študije med drugim kažejo tudi na možnost omejevanja nastajanja rakavih celic.
Raziskave prav tako kažejo, da resveratrol lahko preprečuje razvoj Alzheimerjeve bolezni, saj varuje živčne celice pred škodljivimi učinki stresa. Navsezadnje pa naj bi tudi pomagal v boju proti sladkorni bolezni, saj pomaga preprečevati odpornost na inzulin.
Mnogo več kot zgolj antioksidant
Učinki resveratrola celo presegajo njegovo antioksidantsko ponudbo. Eden izmed najbolj vidnih tovrstnih učinkov je ta, da omenjeni antioksidant zavira proces staranja telesa. Ima namreč sposobnost obnavljanja celic ter tako zavira razvoj bolezenskih stanj povezanih s staranjem. Tako najbolj pozitivne učinke ob zaužitju izkusi naša koža. Resveratrol v naravi namreč proizvedejo rastline kot zaščito in sicer kot odgovor na stres, vnetje ali pa močno UV sevanje. Ko se omenjene reakcije prevedejo v jezik naše kože je tako ta s pomočjo resveratrol obnovljena ter zaščitena, posledično pa tudi sijočega in mlajšega izgleda.
Resveratrol kot prehransko dopolnilo
Najpogosteje ga najdemo v grozdju, vinu, temni čokoladi ter rdečem jagodičevju – a zgolj v manjših količinah. Da bi res lahko izkusili njegove zdravju koristne učinke, količine, ki jih najdemo v naravi ne zadostujejo. Zato je priporočljivo, da ga uživamo v obliki prehranskega dopolnila. Glavni vir slednjega pa je korenina japonskega dresnika – rastline votlih stebel, širokih ovalnih listov ter obilice majhnih belih cvetov. Slednji je v preteklosti uspeval zgolj v Aziji, danes pa ga zaradi bogate vsebovanosti antioksidanta resveratrola gojijo in cenijo po vsem svetu.
Človeško telo je pretežno sestavljeno iz vode, zato ni nenavadno, da brez nje ne more (pre)živeti. Na dan naj bi zaužili najmanj dva litra sveže vode (moški več kot ženske), ki je življenjskega pomena za normalno delovanje telesa, medtem ko njeno pomanjkanje lahko vodi do resnih zdravstvenih težav. Zato vsak dan znova poskrbite, da boste te naravne, a dragocene tekočine popili dovolj.
Težave s sečili in srcem
Med resne zdravstvene težave, ki jih lahko povzroči pomanjkanje vode v telesu, spadajo težave s sečili, torej z mehurjem in ledvicami. S tem so seveda povezani ledvični kamni pa tudi rak na sečilih ali prebavilih, medtem ko nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na povečano možnost srčnega napada, če v telesu nimate dovolj vode.
Prebava in možgani
V raziskavi, ki so jo izvedli pred nekaj leti, je dr. Howard Murad ugotovil, da več vode v telesu spodbudi prebavo, kar pomeni, da se zaradi pomanjkanja vode in posledično upočasnjene prebave lahko tudi zredimo. Druga študija, ki so jo leta 2011 opravili v Londonu, pa je pokazala, da pomanjkanje vode vpliva tudi na slabše delovanje možganov oziroma na pomanjkanje zbranosti. Najstniki, ki niso popili dovolj vode, so namreč dlje časa potrebovali za rešitev zastavljenih problemov kot tisti, ki so vode popili dovolj.
Prenajedanje
Raziskava, ki so jo leta 2010 opravili na 45 odraslih ljudeh, je pokazala, da tisti, ki popijejo več vode pred vsakim obrokom, nato pojedo manj oziroma posledično zaužijejo manj kalorij. Blaga dehidracija očitno spodbudi željo po hrani. Tisti, ki so pred obroki pili vodo, so v nekaj mesecih celo shujšali, so še ugotovili.
Lepota in dobro počutje
Voda pa je pomembna tudi za lepoto in duševnost. Voda namreč napenja kožo in poskrbi za njeno gladkost (gladi gube) ter čistočo. Voda pa vpliva tudi na razpoloženje, saj so leta 2009 ugotovili, da se tisti, ki so dehidrirani, po vadbi počutijo bolj jezne, agresivne, zmedene in napete.
Zdaj torej res ni več razlogov, da bi se izogibali tej naravni, a očitno najpopolnejši tekočini, brez katere ne bi bilo življenja, kot ga poznamo. Zato se poskušajte odreči pitju sladkih sokov z umetnimi dodatki, omejite pitje alkohola, previdni pa bodite tudi pri kavi, ki telo dehidrira. In če ste v dilemi, po kateri vodi (iz pipe ali ustekleničeni) bi raje posegli, vam brez pomislekov svetujemo, da raje izberite tisto iz pipe, o čemer smo sicer že pisali.
Spletna stran Mother Nature network (MNN) je v sodelovanju z različnimi okoljskimi strokovnjaki objavila deset najhujših okoljskih problemov današnjega časa, ki pestijo naš planet.
Onesnaženost zraka v mestih
Milijarde ljudi po svetu, ki živijo v urbanih območjih vsak dan vdihujejo meglen dim, emisije fosilnih goriv ter avtomobilskih izpuhov. Zdravstvene težave povezane z omenjenim vdihovanjem so dihalne in kardiovaskuralne bolezni, pljučni rak, huda astma, bronhitis, ipd.
Onesnaženost površinskih voda
Ljudje dnevno potrebujejo vsaj 70 litrov sveže vode za pitje, kuhanje, čiščenje,… Ko so se območja okoli vodnih virov poselila in urbanizirala so ta začela ogrožati kakovost pitne vode. Mnogo kmetijskih ter industrijskih odpadkov se tako večkrat izteka in pronica v okoliške sladkovodne zaloge zaradi česar te postanejo neuporabne ali celo zdravju nevarne.
Obdelava kovin ter njihovo taljenje
Ohlapne zakonodaje in predpisi, ki se nanašajo na obdelavo ter taljenje kovin prispevajo k hudemu onesnaževanju območij, ki se nahajajo v bližini tovrstnih (industrijskih) obratov. Proces pridobivanja kovin iz rude povzročajo izpuste arzena ter kamidija, ki v povečanih količinah onesnažujeta zrak ter vodo.
Onesnaževanje podzemnih voda
Podtalnica predstavlja 97 odstotkov dostopnih sladkovodnih rezerv na svetu. Pod zemljo se nabere v procesu pronicanja jezerskih voda, rek ter ob dežju in taljenju snega. Hkrati pa na isto mesto pronica in uhaja tudi voda, ki s sabo prenaša ostanke pesticidov, motornih olj, industrijskih odplak, ipd.
Rudarska industrija
Izkopavanje rudnin je zelo umazan proces. Pri tem nastajajo gromozanski kupi odpadkov ter ostalih strupenih elementov. Ko se omenjeni strupeni mešanici pridružita še zrak in voda se ta zmes prenaša po okolici ter lahko celo pronica v površinske ali pa podzemne vode.
Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih
Dim , ki nastaja v gospodinjstvih, ki se ogrevajo na premog, les ali živalske iztrebke je eden izmed glavnih vzrokov onesnaženja v državah v razvoju.
Zastarela kanalizacija
V številnih predelih sveta gospodinjski odpadki pristanejo v lokalnih vodah, s tem pa predstavljajo veliko grožnjo tamkajšnjemu človeškemu zdravju. Zastareli kanalizacijski sistemi namreč gostijo številne vodne bolezni kot so denimo kolera, tifus in griža.
Rudarjenje majhnega obsega
Vsaj četrtina svetovnega zlata prihaja izpod rok tako imenovanih majhnih rudarjev (small scale miners), ki za pridobivanje rude uporabljajo strupeno živo srebro.
Radioaktivni odpadki in pridobivanjem urana
Medtem ko imajo nekatere države zakonsko dobro urejene panoge, ki ustrezno ravnajo z radioaktivnimi odpadki, mnogi izmed največjih proizvajalcev urana (ki se uporablja kot gorivo v jedrskih reaktorjih), prihajajo iz območij, kjer so varnostni standardi omenjene industrije šibki.
Recikliranje svinčenih akumulatorjev
Reciklirani svinec in njegovo pridobivanje iz raznoraznih odpadnih delov je sicer dobičkonosna dejavnost. Po drugi strani pa je ravno toliko tudi strupena.
Četudi so zime v današnjem času blažje kot so bile pred stotimi leti nas preskok iz mrzlega vremena v pomladne sončne dni vseeno zaznamuje. Ker se mora naš organizem privaditi na toplejše vreme to spremembo občutimo kot neke vrste izčrpanost. Nehote se tako v prvih pomladnih mesecih znajdemo v stanju nizke energije.
Razlogi za tovrstno počutje
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da pomembno vlogo pri spomladanski utrujenosti igra hormonsko (ne)ravnovesje. Naše telo naj bi v zimskih mesecih porabilo vso zalogo hormona serotonina – bolj znanega pod imenom hormon sreče, saj je njegova proizvodnja močno odvisna od sončne svetlobe. Pomanjkanje omenjenega hormona v telesu naj bi tako občutili kot izčrpanost.
Pomanjkanje sončne svetlobe v zimskih mesecih pa se lahko izrazi tudi v pomanjkanju vitamina D. Poleg tega raven omenjenega vitamina v sadju in zelenjavi, ki je na voljo v zimskih mesecih ni enaka tisti, ki se v živilih pojavlja v pomladnih ter poletnih mesecih. Tako ga skozi hrano v zimskih mesecih ne moremo ustrezno nadomestiti, naše telo pa to seveda zazna.
Kako premagati utrujenost
Ker spomladanska utrujenost ne spada med bolezenska obolenja, ni prav nič presenetljivo, da specifično zdravilo zanjo ne obstaja. Kljub temu pa z upoštevanjem nekaterih sledečih nasvetov stanje lahko nekoliko izboljšate.
Prehranjevalne navade
Poskušajte se izogibati (pre)sladki ter pretirano začinjeni hrani, ki še dodatno povzroča občutek slabosti in pomanjkanje energije. Uživajte za tretjino več sadja in zelenjave kot po navadi.
Bodite bolj športno aktivni
Kakršnekoli fizične aktivnosti se boste lotili – vse bo bolje kot to, da se prepustite utrujenosti in obležite. Poleg tega bo fizična aktivnost na prostem spodbudila hitrejše polnjenje zalog vitamina D v vašem telesu.
Pijte veliko vode
Spijte več vode kot po navadi. Dnevni vnos vode povečajte na 2 do 3 litre na dan. Voda bo vaše telo dodatno navlažila, izboljšal se bo pretok hranilnih snovi po telesu, vaša koža bo videti bolj sijoča, hkrati pa bo voda iz vašega telesa odpravila vse strupene snovi, ki so se nabirale v telesu med zimskimi meseci.
Hladne prhe
Hladne prhe so zelo poživljajoče. Postopoma začnite opuščati navado prhanja z vročo vodo iz zimskih mesecev. Ne le, da je vroča prha koži škodljiva – mrzla prha vas bo v trenutku zbudila in odpravila zaspanost ter izboljšala delovanje vašega krvnega obtoka.
Preostali nasveti
Druge dejavnosti s katerimi lahko poskušate premagati utrujenost so: savna, masaža, uporaba eteričnih olj, priprava dišeče kopeli ob koncu dneva, ipd.
Pazljivo
Če stanje utrujenosti traja dalj časa in se ne počutite najbolje, se o svojem zdravstvenem stanju pogovorite z osebnim zdravnikom. Neprestana utrujenost in nizka raven energije je lahko tudi eden izmed simptomov bolezenskih obolenj kot so bolezni ščitnice, kronično pomanjkanje vitamina D ali slabokrvnost.
Marjetica vsebuje saponine, čreslovine, hlapna olja in organske kisline, ki delujejo protivnetno in pomirjevalno.
Uporablja se pri prehladu, kašlju, prebavnih motnjah, artritisu, težavah z jetri in ledvicami ter revmatizmu.
Zunanje obloge iz marjetice pomagajo pri celjenju ran, kožnih izpuščajih in drugih vnetjih kože.
Cvetovi so užitni, z rahlo kiselkastim okusom, primerni za juhe, solate, omake in kot dekoracija jedi.
Marjetica (Bellis perennis) je je trajna zelnata rastlina iz družine nebinovk. in pri nas zelo pogosta rastlina, ki žal večino časa ostaja podcenjena. A temu ni bilo vedno tako. Marjetico nekatere kulture že dolgo povezujejo s simbolom otroštva, lepote, nedolžnosti in preživetja.
Njeno latinsko ime namreč v prevodu pomeni trajnica lepote, poleg tega pa ima ta drobna roža sposobnost, da se prilagodi katerikoli pokrajini, preživi mnogo košenj in tako cveti naprej še več mesecev – od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Ravno njena odpornost je morda razlog, da se med drugim marjetica lahko uporablja tudi za celjenje odrgnin in lažjih ran, prav tako pa se lahko uporablja tudi v kulinarične namene.
V zemlji ima marjetica kratko koreniko, iz katere rastejo lopatičasti ali narobe jajčasti listi. Cvet spominja na košek, ki se na golih cvetnih stebelcih dviga nad listi in ima bele, rdeče nadahnjene obrobne cvetove. V zdravilne namene nabiramo cvetove in liste. Najbolj učinkovito zdravilo pa dobimo, če jih posušimo takoj, ko jih naberemo in sicer v senci, na prepihu.
Zdravilne lastnosti marjetice
Marjetica ni le lepa, temveč tudi zdravilna. Njeni cvetovi in listi vsebujejo številne koristne učinkovine, kot so saponini, flavonoidi, tanini in eterična olja. Že stari zdravilci so jo uporabljali za zdravljenje ran, kašlja in vnetij. Danes pa znanstvene raziskave potrjujejo njen protivnetni, antiseptični in blago analgetični učinek.
1. Naravna pomoč pri ranah in urezninah
Sveže zdrobljeni listi ali cvetovi marjetice delujejo protibakterijsko in spodbujajo celjenje kože. V ljudskem zdravilstvu so iz nje pogosto pripravljali obkladke za modrice, udarce in manjše rane. Tinktura iz marjetice pa je odlična za nego kože po udarcih ali zvinih.
2. Podpora pri kašlju in prehladu
Marjetica ima blag pomirjujoč učinek na dihala. Čaj iz njenih cvetov se tradicionalno uporablja za lajšanje kašlja, razredčevanje sluzi in pomiritev grla. Primeren je tudi za otroke, saj deluje blago in brez stranskih učinkov.
3. Spodbujanje prebave in čiščenje telesa
Zaradi vsebnosti grenčin marjetica spodbuja delovanje jeter in prebavnega sistema. Deluje rahlo diuretično in pomaga pri razstrupljanju telesa. Redno uživanje čaja iz marjetice lahko izboljša počutje in splošno vitalnost.
4. Nega kože in kozmetična uporaba
Marjetico najdemo tudi v nekaterih naravnih kozmetičnih izdelkih. Zaradi protivnetnega učinka jo uporabljajo za nego občutljive kože, pri aknah in ekcemih. Olje iz marjetice, pripravljeno z maceracijo v olivnem olju, je odlično za masaže pri bolečih mišicah ali poškodbah.
Zdravilni so listi ter cvetovi
Ker oboji vsebujejo saponin, čreslovino, hlapno olje, beljakovine, sluz, organske kisline in druge telesu prijazne snovi, imajo tako cvetovi kot listi podobne zdravilne učinkovine. Te naj bi imele lastnosti pomirjeval ter blažil, tako, da je rastlina učinkovito zeliščno sredstvo poti prehladu, kašlju in prebavnih motnjah. V obliki infuzije se marjetica celo uporablja v primeru artritisa, zdravljenju jeter in ledvic in pri revmatizmu.
Čaj iz listov in cvetov pa lahko uporabljamo tudi pri prehladu dihal, posebno pri vnetju poprsnice, pri notranjih krvavitvah, želodčnih težavah, slabokrvnosti, zlatenici in tvoravosti. Zunanja uporaba zelišča se izvaja v obliki oblog ali kot dodatek kopeli, kot taka pa marjetica pomaga pri celjenju ran, zdravljenju kožnih izpuščajev ter drugih kožnih vnetij.
Marjetica ima užitne cvetove
Ker imajo cvetovi rahel in blag kisel okus, so tudi užitni. Sveže nabrani in oprani cvetovi marjetice se namreč uporabljajo kot kulinarični dodatek jedem. Tako jih lahko uporabimo pr pripravi juh, omak, solat in sendvičev, lahko pa jih uporabimo kot dekorativno popestritev preostalih jedi.
Koristni recepti
Uporaba marjetice v domači lekarni je preprosta in varna. Cvetove in liste nabiramo na čistih travnikih, stran od prometnih cest in škropljenih površin. Najboljši čas za nabiranje je zgodaj dopoldne, ko rosa izhlapi.
Tinktura iz marjetice
Cvetove marjetice damo v kozarec in jih prelijemo z domačim žganjem ali vodko. Po dveh tednih precedimo in shranimo v temne stekleničke. Tinkturo lahko uporabljamo za nego kože ali kot dodatek kopelim.
Olje iz marjetice
Sveže marjetice damo v steklen kozarec, prelijemo z olivnim oljem in postavimo na sonce za 2–3 tedne. Nato olje precedimo in hranimo v temni steklenički. Uporabimo ga za masaže, nego kože ali kot osnovo za mazila.
Čaj iz marjetice
Za pripravo čaja potrebujemo 1–2 čajni žlički svežih ali posušenih cvetov marjetice, ki jih prelijemo s skodelico vrele vode. Po 10 minutah precedimo in pijemo 2–3 skodelice na dan. Čaj ima blag okus in je primeren tudi za otroke.
Obkladki
Čajno žličko posušenih listov ter cvetov marjetice prelijemo s skodelico vrele vode in tekočino pustimo stati 15 minut. Ko se tekočina ohladi jo precedimo ter vanjo namočimo gazo. To nato ožamemo ter jo položimo na obolelo mesto. Obkladek pustimo delovati 20 minut.
Pomladanska solata
Za pripravo solate potrebujemo 1 pest očiščenih in opranih cvetov marjetic, 2 pesti narezanih listov špinače, 2 pesti regratovih listov ter 1 pest očiščenih in opranih cvetov trobentic. Omenjene sestavine lahko po želji zabelimo z jabolčnim ali katerikoli drugim kisom, ščepcem soli ter z olivnim ali bučnim oljem.
Pozor: Uživanje marjetic se odsvetuje nosečnicam, saj lahko povzročijo škodljive učinke na razvoj ploda. Prav tako se uživanje odsvetuje doječim materam, saj lahko marjetica povzroči zastoj rasti otroka.
Trobentica (Primula vulgaris) sodi med naše najbolj zgodnje pomladne cvetlice. O tem, da je rastlinica znanilka pomladi priča tudi njena angleška različica imena – primerose, ki izhaja iz srednjeveške latinščine in pomeni prvi cvet. Trobentica prvič na plano pokuka v poznem marcu oziroma zgodnjem aprilu, v toplejših zimskih obdobjih jih opazimo celo že v februarju, na spomladanskem površju pa vztraja vse do meseca maja. Ker pa smo je običajno vajeni s spomladanskih travniških ter gozdnih sprehodov, marsikdaj na račun njene okrasne vloge spregledamo njeno zdravilno plat.
Trobentica je pogosto spregledana kot zdravilna rastlina
Trobentico namreč lahko uporabljamo za zdravljenje katarjev dihalnih organov, oslovskega kašlja, pljučnic, lajšanje trebušnih krčev in nekaterih drugih bolezni.
V zemlji ima trobentica kratko rjavo korenino, iz katere poganjajo narobe jajčasti listi zoženi v pecelj. Listi so valoviti in na spodnji strani dlakavi. Stebelce se dviga se iz listne rozete in nosi več dišečih kremasto rumenih cvetov z lijastimi robovi, ki imajo na dnu pet rdeče rumenih lis.
Zdravilne so korenine, listi in cvetovi
V zdravilne namene nabiramo korenine in cvetove s čašo ali brez nje. Ker cvetovi na svetlobi izgubijo barvo jih hranimo v zaprtih temnih steklenih kozarcih. Cvetove tako vedno sušimo v senci, korenino pa lahko sušimo na soncu ali ob drugem toplotnem viru.
Korenine, ki se uporabljajo za medicinske in zdravstvene namene naj bi bile stare dve do tri leta. Očiščene morajo biti v hladni vodi, da se odstranijo vsi delci prsti, ki se je nabrala na njih, ko je bila rastlina še vkoreninjena v zemlji. Prav tako je z njih potrebno očistiti vse izrastke ter koreninske laske. Iz posušenih korenin tako lahko naredimo čaj, možno pa je iz njih tudi pridobivati eterično olje, ki ima pomirjevalne učinke, lahko pa se celo predela v nežno odišavljena vina. Posušene korenine so dobre za umirjanje bronhialnih težav, saj spodbujajo izkašljevanje sluzi, mirile in blažile pa naj bi tudi revmatska obolenja.
Listi ter cvetovi se uporabljajo zlasti za lajšanje raznoraznih bolečin (kot so denimo trebušni krči), za odstranjevanje morebitnih črevesnih zajedalcev ter za celjenje lažjih ran. Celotna rastlina pa zaradi vsebovanja saponinov, glikozidov ter flavonidov deluje kot pomirjevalo.
Čaj iz trobentice
Za pripravo čaja potrebujemo 2 do 3 čajne žličke svežega očiščenega zgornjega dela rastline (vključno s cvetovi) ali 1 do 2 čajni žlički posušene celotne očiščene rastline in skodelico vreme vode. Izbrano količino zelišča prelijemo z vročo vodo in tekočino pustimo stati deset minut. Nato jo precedimo in pijemo po majhnih požirkih. Čaj lajša raznorazne telesne bolečine hkrati pa ima tudi pomirjevalni učinek.
Poparek iz korenin trobentice
Za pripravo poparka potrebujemo pol posušene in na drobno sesekljane korenine trobentice ter en liter vode. V lonec z vodo stresemo korenine ter počakamo, da tekočina zavre. Pustimo jo vreti 20 minut oziroma toliko časa, dokler se količina tekočine v loncu ne zmanjša za polovico. Nato lonec odstavimo in počakamo, da se količina ohladi. Poparek lajša bronhialne težave ter pomirja kašelj.
Pinjole so bogate z antioksidanti, kot so vitamini A, B, C, D, E in lutein, ki krepijo imunski sistem.
Vsebujejo pinolensko kislino, ki spodbuja občutek sitosti in lahko pomaga pri nadzoru telesne teže.
Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin podpirajo zdravje srca in ožilja ter uravnavajo holesterol.
Pinjole so odličen vir energije, saj vsebujejo železo, beljakovine in zdrave maščobe za dolgotrajno vzdržljivost.
Pinjole so užitna semena borovcev rodu Pinus. Že več kot tisoč let se uporabljajo v evropskih, ameriških ter azijskih kuhinjah, saj so vir visoke ravni beljakovin ter vlaknin. Okusne in hranljive pinjole se tako uporabljajo za izdelavo omake italijanskega porekla (pesto), kot dodatna sestavina pri vsakodnevnem kuhanju ali pa kot samostojni prigrizek. A ker so pinjole eno izmed tako imenovanih super živil, njihovi pozitivni učinki segajo veliko dlje od opojnih gurmanskih okusov. Če boste nadaljevali z branjem članka boste izvedeli, da pinjole celo pospešujejo izgubljanje prekomerne telesne teže in še več!
Bogat vir antioksidantov
Pinjole predstavljajo neizmeren vir antioksidantov, ti pa našemu telesu pomagajo v boju proti prostim radikalom in dajejo zagon celotnemu imunskemu sistemu. Slednje pomeni, da nam redno uživanje pinjol lahko izboljša odpornost proti raznoraznim okužbam, najnovejše znanstvene študije pa so prišle do zaključka, da se omenjeni antioksidanti lahko borijo tudi proti razvoju nekaterih vrst rakavih obolenj.
Pinjole so tako vir antioksidantov kot so denimo vitamini A, B, C, D, E ter lutein – mega vitamini, ki pomagajo ščititi telesne celice pred škodljivimi učinki iz okolja hkrati pa tudi izboljšujejo vid. Omenjeni antioksidanti prav tako ščitijo kožo pred prezgodnjim staranjem.
Zmanjšujejo apetit
Pest pinjol oziroma 30 gramov, lahko pomaga pri zmanjševanju apetita in posledično tudi pri izgubi odvečne telesne teže. Pinjole namreč vsebujejo posebno kislino, ki lahko spodbudi črevesje, da to začne proizvajati hormone, ki možganom naznanjajo naj upočasnijo delovanje želodca in prebave kar posledično povzroči občutek, da smo siti.
Pinjole so kljub svoji majhnosti izjemno hranilno bogate. Vsebujejo visok delež zdravih maščob, zlasti nenasičenih maščobnih kislin, ki so koristne za srce. Poleg tega so bogate z beljakovinami, kar jih naredi odlično izbiro za vegetarijance in vegane. Vsebujejo tudi vitamine, kot so vitamin E, vitamin K in pomembni minerali, kot so magnezij, železo in cink.
Podpora pri hujšanju
Čeprav so pinjole bogate z maščobami, lahko pomagajo pri nadzoru telesne teže. Vsebujejo pinolensko kislino, ki spodbuja izločanje hormonov, ki zmanjšujejo apetit, kar lahko pomaga pri zmanjšanju vnosa kalorij. Zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin pomagajo pri ohranjanju zdravega srčno-žilnega sistema. Redno uživanje lahko pripomore k znižanju ravni slabega holesterola (LDL) in zvišanju ravni dobrega holesterola (HDL).
Vir energije
Pinjole so idealen prigrizek, saj telo oskrbijo z veliko dolgoročne energije. Slednja je odlična za boj proti občutku utrujenosti. Gre namreč za energetsko spodbudo, ki omogoča obnovo ter gradnjo tkiva v telesu. Ob enem pa vsebovane beljakovine pomagajo, da ta energija v telesu izgoreva počasi, tako, da ne pride do pregorelosti in vnovične utrujenosti. Ker pa pinjole vsebujejo tudi železo, to pomaga pri transportu omenjene energije ter pri njenem shranjevanju v telesu.
So vsestranske in jih lahko uporabimo v številnih jedeh. Zaradi svojega nežnega okusa in kremaste teksture so odličen dodatek k solatam, testeninam, pestu in sladicam. V Italiji so ključna sestavina pri pripravi pesto genovese, v katerem igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju bogatega in oreščkastega okusa.
Pinjole so dobre tudi za srce
Raziskave so pokazale, da redno uživanje pinjol lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za bolezni srca. Pinjole so namreč bogat vir zdravih maščob, prehranskih vlaknin, rastlinskih sterol, arginina ter vitaminov in mineralov, ki so srcu prijazni. Omenjene snovi izboljšujejo cirkulacijo krvi ter hkrati ohranjajo nizko raven holesterola.
Dobre za kožo in lase
Ker pinjole med drugim vsebujejo tudi vitamin E, ki ščiti kožo pred UV svetlobo, koži omogoča, da ohranja celovitost in lep izgled povrhnjice. Dobro služijo tudi kot pomoč pri hranjenju pretirano izsušene in razdražene kože. Beljakovine v kombinaciji z vitaminom E pa imajo hranljive lastnosti od katerih ima koristi tudi naše lasišče. Še več. Omenjena kombinacija je dobra tudi za spodbujanje rasti las.
Uporabljate sodo bikarbono kot sredstvo za čiščenje? Morda jo imate celo v hladilniku, da vsrkava in hkrati odstranjuje neželene vonjave? Ste že kdaj pomislili, da bi jo uporabili tudi kot denarnici prijazen nadomestek raznoraznim kozmetičnim pripravkom?
Lažje razčesavanje las
Če pri negi vaših las uporabljate preveč mask, serumov, sprejev in podobnih negovalnih proizvodov, ti lahko na vašem lasišču povzročijo lepljiv občutek. Soda bikarbona to z lahkoto odpravi. Ščepec sode bikarbone v velikosti lešnika stresite v dlan na katero ste si predhodno pripravili običajno dozo vašega najljubšega šampona. Zmes podrgnite med rokami in jo nato nanesite na vlažne lase. Te v nadaljevanju sperite kot to počnete pri običajnem pranju las. Videli boste, da bodo vaši lasje na občutno bolj sijoči ter ukrotljivi kot pred pranjem.
Nadomestek suhemu šamponu
Kadar imamo mastne lase in nimamo časa, da bi jih oprali, je suhi šampon najhitrejša rešitev za poživitev las. A morda nam ga ravno takrat zmanjka ali pa ga nimamo pri roki. V takih primerih lahko posežemo kar po sodi bikarboni. Po vrhu lasišča je posujemo par ščepcev nato pa jo z glavnikom razčešemo skozi preostale lase. Rezultat bodo lasje z občutno več volumna.
Maska za obraz
Po končanem globinskem čiščenju obraza v kozmetičnih salonih vaša koža deluje sijajno. Kakšen učinek pa imajo ti mikrodelci na naše okolje? Omenjeni drobni odpadni delci gredo preko sistemov za filtriranje vode in si nato svojo pot utrejo v naše reke in oceane, s tem pa predstavljajo tveganje za vodne in druge prosto živeče organizme. Omogočite si svojo lastno obrazno masko z učinkom globinskega čiščenja, s pomočjo sode bikarbone. V posodici jo zmešajte skupaj z vodo v razmerju 3 proti 1 in zmes nežno vmasirajte v kožo s krožnimi potezami. Po končanem masiranju si obraz nežno sperite z mlačno vodo.
Nadomestek deodorantu
Če ste eni izmed tistih, ki imajo pod pazduhami občutljivo kožo lahko namesto deodoranta uporabite sodo bikarbono. Ta deluje kot nevtralizator ter tako odstrani neprijetne vonjave. Poleg tega pa na vaših oblačilih za seboj ne bo pustila nobenih madežev kot to počno nekateri deodoranti.
Blagodejni vpliv na opekline in lažje odrgnine
Soda bikarbona lahko blaži lažje odrgnine, ki nastanejo pri britju občutljive kože tako pri ženskah kot pri moških, lajša pa tudi goreč občutek, ki se pojavi na koži pri lažjih opeklinah. Da v takih primerih kožo pomirimo lahko zmešamo eno kavno skodelico vode skupaj z eno skodelico sode bikarbone ter z ustvarjeno zmesjo namažemo obolel del kože. Nato počakamo, da se pripravek na koži posuši, za tem pa ga speremo s hladno vodo. Koža bo po končanem postopku vidno bolj pomirjena.
Odpravlja občutek srbečice
Po zimskih mesecih katerim botrujejo koži neprijazni dejavniki kot sta denimo mraz in prekomerno centralno ogrevanje je lahko koža precej razdražena ter srbeča. Pomirimo jo lahko tako, da v kopel primešamo pol kavne skodelice sode bikarbone in pustimo, da omehča in pomiri kožo po celotnem telesu.
