Prehlad je bolezen, ki jo lahko povzročijo različni virusi. Običajno je to rinovirus, vendar poznamo tudi druge povzročitelje prehladnih obolenj, ki jih uvrščamo med virusne okužbe zgornjih dihal. Toda čeprav so lahko za prehlad krivi različni virusi, je potek bolezni praviloma podoben. Za tipično prehladno obolenje so značilne štiri faze. V nadaljevanju lahko preverite, kaj je značilno za vsako od teh faz in kako dolgo običajno traja …
1. faza: okužba oziroma stik z virusom
Prva faza je najkrajša. Bolj kot za fazo v običajnem pomenu te besede gre za dogodek oziroma za stik z virusom, ki napade naše telo in privede do okužbe. V tej fazi se seveda še ne pojavijo simptomi. Virusi lahko sicer prenesemo dalje, vendar je verjetnost za to na začetku precej majhna, nato pa se nalezljivost postopoma povečuje.
2. faza: inkubacija (od 1 do 3 dni)
Sledi druga faza oziroma obdobje t. i. inkubacije. Tudi v tej fazi še niso prisotni simptomi. Inkubacija tako označuje čas, ki mine med okužbo/stikom z virusom in pojavom prvih simptomov. Ta faza običajno traja od 24 do 72 ur oziroma do 3 dni. Možnost, da virus prenesemo na druge, je med inkubacijo še vedno relativno majhna, vendar to še ne pomeni, da smo lahko povsem brezbrižni. Ni seveda nujno, da se zavedate, da ste bili v stiku z nekom, ki je bil okužen z enim od virusom, ki povzročajo prehladna obolenja. Toda če se zavedate, da ste bili v družbi osebe, ki je bila prehlajena, je vseeno bolje, da se približno tri dni izogibate nenujnim stikom, tudi če ne opažate nobenih simptomov.
3. faza: simptomatska faza (od 7 do 10 dni)
Povprečno trajanje simptomatske faze pri prehladnih obolenjih je od 7 do 10 dni. Kot je razvidno iz poimenovanja, gre za fazo, ko so prisotni simptomi. Med najbolj tipične simptome prehladnih obolenj spadajo kihanje, zamašen nos in nato izcedek iz nosu, suh kašelj ter hripavost. Za prehlad pri odraslih praviloma ni značilna zelo visoka temperatura; če imate visoko vročino, je tako bolj verjetno, da ste zboleli za gripo. Podobno velja tudi za glavobol in za bolečine v mišicah. Čeprav se lahko omenjena simptoma pojavite tudi pri prehladnih obolenjih, sta bolj značilna za gripo. Simptomatsko fazo lahko praviloma razdelimo na dva dela: na začetku so simptomi relativno mili, nato pa se počasi stopnjujejo. Prehlad tako običajno doseže vrhunec nekaj dni po pojavu prvih simptomov. V simptomatski fazi je seveda možnost za to, da okužite druge, največja. Če je mogoče, je tako pametno, da se zadržujete predvsem doma in da čim več počivate – tako zaradi drugih kot zaradi vas samih. Počitek je lahko namreč eden od najkoristnejših ukrepov za skrajšanje časa prehlada in za omilitev simptomov. Obenem poskušajte popiti čim več tekočine in povečati vnos vitamina C, zelo koristna pa sta lahko tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino in uporaba vlažilnika zraka.
4. faza: okrevanje
Po približno 7–10 dneh od pojava prvih simptomov bi morali začeti praviloma opažati izboljšanje. Včasih se lahko to zgodi tudi prej, v redkih primerih pa lahko prehlad traja tudi nekaj tednov oziroma celo do enega meseca. Tudi ko se situacija postopoma umiri in nimate več večjih težav s simptomi, poskušajte biti vsaj nekaj dni malce bolj pazljivi. Izogibajte se večjim naporom in poskrbite za čim več spanca. Prav spanec je namreč izjemno pomemben za okrepitev imunskega sistema, ki je po boju z virusi najverjetneje precej izčrpan.