10 najbolj onesnaženih držav na svetu

Spletna stran AFOP (Action For Our Planet), ki je namenjena obveščanju in ozaveščanju ljudi glede ekoloških težav našega planeta ima tudi lestvico najbolj onesnaženih držav na svetu. Podatke so pridobili na Agenciji za informacije o energetiki (Department for Energy) v ZDA, na lestvici pa so države ki zaradi industrije in velike uporabe fosilnih goriv v zrak spustijo največ toplogrednih plinov na našem planetu.

Onesnaževanje okolja

Najbolj onesnažena država je Kitajska

Najbolj onesnažena je Kitajska, ki na leto spusti v zrak 6.018 milijonov ton toplogrednih plinov. To pa niti ni presenečenje, saj je ravno Kitajska največji proizvajalec dobrin, ki jih nato izvažajo po vsem svetu, prav tako pa ima država največ prebivalcev na planetu. Slednje posledično pomeni toliko večjo proizvodnjo hrane, trošenje fosilnih goriv in drugih neobnovljivih naravnih virov. Najbolj onesnaženo je mesto Linfen, premogovniški kraj, kjer je zrak že tako onesnažen, da je oprano perilo črno, še preden se posuši. Drugo mesto pa zaseda Tianying, ki velja kot eno izmed večjih središč proizvodnje svinca.

Drugo mesto zavzemajo ZDA, tretje pa Rusija

Druga najbolj onesnažena država so ZDA, ki na leto v zrak spustijo 5.833 milijonov ton toplogrednih plinov. ZDA so ene izmed največjih proizvajalk in potrošnic nafte na svetu (letno Američani porabijo 18,7 milijona sodčkov nafte), prav tako pa so vse bolj gosto poseljene (v ZDA živi več kot 310milijonov ljudi). ZDA po onesnaženosti sledi Rusija. Ta ima sicer manj prebivalcev (141 milijonov), vendar v zrak še vedno izpusti 1.704 milijonov ton toplogrednih plinov.

Indija, Japonska

Četrto mesto na lestvici zavzema Indija, ki je najbolj gosto poseljena država na svetu (tam živi 1,14 milijarde ljudi) in kljub gospodarski nerazvitosti v zrak izpusti 1.293 milijonov ton toplogrednih plinov letno. Znanstveniki predvidevajo, da bo v prihodnosti vse bolj onesnažena, saj se država zelo hitro industrializira hkrati pa vse bolj troši. Indiji sledi Japonska, ki v zrak izpusti 1.247 milijonov ton toplogrednih plinov, vendar se je zavezala, da bo izpuste emisij znižala za 25 odstotkov. K onesnaženju Japonske največ prispevajo velika območja urbanizacije, industrializacije in promet.

Preostale najbolj onesnažene države

Šesta najbolj onesnažena država je prva evropska država – Nemčija. Na leto v zrak spusti 858 milijonov ton toplogrednih plinov, država pa se je zavezala, da bo raven izpustov vsako letno znižala za 3 odstotke. Prav tako nemška vlada svoje državljane aktivno spodbuja k zmanjšanju porabe električne energije. Nemčiji sledi Kanada (614 milijonov ton toplogrednih plinov), njeno obstoj na lestvici pa je verjetno za marsikoga pravo presenečenje, saj smo pogosto priča podatkom o čistih vodah ter pokrajinah in nenaseljenih območjih. Njeno mesto na lestvici upravičujejo odvisnost od rudarstva, cestnega prevoza in kemične industrije. Na lestvici ji v naslednjem vrstnem redu sledijo še Velika Britanija (586 milijonov ton toplogrednih plinov), Južna Koreja (514 milijonov ton toplogrednih plinov) in Iran (471 milijonov ton toplogrednih plinov).

Bela breza za zdravje in čiščenje telesa

Bela breza (Betula pendula Roth) – poznali so jo že ameriški staroselci. Njene liste so uporabljali za izdelavo čaja in drugih pijač ter za zdravljene želodca in črevesnih težav kot sta driska in griža. V Evropi so jo uporabljali pri varjenju piva, vina ter drugih alkoholnih pijač, v Rusiji pa je bila v uporabi že od leta 1834.

Bela breza je listavec, ki najpogosteje raste v severni Evropi in Severni Ameriki. Je srednje visoko drevo z značilnim belim lubjem. Dolgopecljati listi so živo zelene barve ter rombasto trikotne oblike. Cveti v aprilu in maju, pri čemer so cvetovi združeni v viseče mačice. Večinoma raste po svetlih gozdovih, najdemo pa jot tudi po parkih in vrtovih kot okrasno, sečno drevo. Njen les se tako uporablja za izdelavo pohištva in papirja, lubje, listi in brsti pa se uporabljajo kot sestavine v tradicionalnih zeliščnih zdravilih, ki služijo kot pomoč pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav.

Bela breza

Brezovi listi

Brezovi listi vsebujejo precej saponina in čreveslovine ki pospešujeta izločanje seča. Najbolj pogosto tako v zdravilne namene uporabljamo liste in sicer v obliki čaja. Tega najpogosteje uživamo pri vnetju ledvic in mehurja, lahko pa ga pijemo tudi pri protinu in sklepnem revmatizmu.

Brezovo lubje in betulinska kislina

Ena izmed snovi, ki prevladuje v brezovem lubju se imenuje betulin. Iz njega izdelujejo betulinsko kislino, ta pa se trenutno preučuje kot morebitno sredstvo za zdravljenje raka. Dokazano namreč povzroča samouničevanje nekaterih rakavih celic, poleg tega pa ima sposobnost zaviranja rasti različnih vrst tumorskih celic. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da ima betulinska kislina antibakterijske lastnosti. Čista kislina sicer ni na voljo v prosti prodaji, brezovo lubje pa se v obliki kosmičev, prahu, kapsul, olja ali soka dobi v vseh bolje založenih trgovinah z zelišči.

Brezovo lubje se zaradi že omenjene kisline uporablja tudi za zdravljenje raznoraznih kožnih obolenj, kot so denimo bradavice, ekcemi, ipd. Nekateri pravijo, da čaj iz brezinega lubja zaradi svojih antiseptičnih lastnosti lahko deluje tudi kot pomirjevalo, včasih pa so ga celo uporabljali za zdravljenje lasišča v primerih izpadanja las in pri pojavu prekomernega prhljaja.

Bela breza in lubje

Uživanje listov, lubja ter brstov

Brezovi listi, lubje ali brsti imajo možnost notranje ali zunanje uporabe. Čaj iz brezovega lubja se pripravi tako, da eno žličko lubja namočimo v skodelico vrele vode za 15 minut. Pili pa naj bi ga dvakrat do petkrat na dan. Prav tako to velja za čaj iz brezovih listov. Slednjega pa se lahko uporablja tudi za zdravljenje kožnih obolenj in sicer kot sredstvo za izpiranje ali pa kot dodatek k kopeli.

(Pomladansko) čiščenje telesa z brezovo vodo oziroma sokom

Brezova voda oziroma brezov sok je eden izmed bolj zdravilnih sokov, saj ima mnogo očiščevalnih lastnosti. Tekočina je srednje sladka in po okusu spominja na rahlo razredčen sirup. Vsebuje za telo koristne sladkorje, beljakovine, aminokisline ter pomembne encime. Omenjene sestavine so razlog, da ima brezova voda krepilne in razstrupljevalne lastnosti. Iz prečiščevalnih organov tako učinkovito odstranjuje strupene snovi. V jetrih namreč zajame in nevtralizira strupene odpadne snovi, ledvicam pa pomaga z odpravo in filtriranjem odpadkov preko urinarnega trakta. Zaradi omenjenih čistilnih lastnosti je tako odlična popotnica pri spomladanskem razstrupljanju telesa.

Previdno pri nabiranju čemaža

Pomlad je tu, ljudje pa so po gozdovih že začeli nabirati vse bolj priljubljeni čemaž oziroma medvedov luk (Allium ursinum L.). To je užitna divja rastlina, iz katere si lahko pripravljamo solate, juhe in namaze, če ga zamenjamo za kakšno drugo podobno rastlino, pa so posledice lahko celo usodne.

nabiranje čemaža

V Centru za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zato vse nabiralce ponovno opozarjajo na nevarnost zamenjave te rastline s podobnimi, a zelo strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, šmarnica in čmerika. Doc. dr. Miran Brvar, dr. med., vodja Centra za zastrupitve, je ob tem povedal: »Čemaž, jesenski podlesek, čmerika in šmarnica imajo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje. V zadnjem desetletju smo v Centru za zastrupitve zdravili 20 bolnikov, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom in dva bolnika sta žal umrla, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Poleg tega smo v Centru za zastrupitve v tem obdobju zdravili še 14 bolnikov, ki so se zastrupili zaradi zamenjave čemaža in strupene čmerike, vendar nihče ni umrl.«

Posledice so lahko usodne

Kot pojasnjujejo v centru, zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. V času od dveh do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter drisko, ki je lahko tudi krvava. V času od 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po štirih ali petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje, pravijo.

Tudi pri zastrupitvi z belo čmeriko bolniku postane slabo, bruha, ima drisko in glavobol, pojavijo se megleni in skakajoči vid, mravljinčenje, oslabelost, srčni utrip se upočasni, krvni tlak se zniža, prehodno pride do izgube zavesti.

K zdravniku prinesite rastlino, ki ste jo zaužili

Če imamo po obroku divjih rastlin (čemaž) prebavne težave, moramo vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino zdravniki priporočajo čim prejšnji pregled v urgentni ambulanti, rastlino ali njene dele oziroma ostanke pa vedno vzamemo s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali, še svetujejo v UKC Ljubljana.

Več o čemažu in njegovi uporabi ter zdravilnih učinkih si preberite TUKAJ.

Črni dnevi za modri Jadran

Greenpeace v Sloveniji opozarja na nesprejemljivost načrtov vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana ter se pridružuje kampanji S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem vztrajno in uspešno bojuje proti vladnim načrtom.

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške. Gre za nov primer projekta, pri katerem bi ekonomska kratkovidnost poteptala nujnost opuščanja fosilnih goriv ter ignorirala tveganja, ki bi jih načrtovane aktivnosti imele na tako dragocen morski ekosistem in lokalne skupnosti, ki so od njega odvisne.

Črni dnevi za jadran

Vodja Greenpeace v Sloveniji mag. Nina Štros načrte komentira: »Danes vemo, da moramo pustiti večino zalog nafte, premoga in plina v tleh, če se želimo izogniti najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb. Leto 2014 se bo zapisalo v zgodovino kot leto, ko so emisije toplogrednih plinov dosegle vrh in zdaj je na nas, da ukrenemo vse kar je v naših močeh, da se trend obrne navzdol. Predlagani načrti bi za nekaj drobiža, ki bi šel ostankom fosilne industrije, ne le ogrozili zmožnost doseganja tega cilja, temveč bi krhek ekosistem Jadrana in od njega odvisne dejavnosti izpostavili neupravičenemu tveganju zelo dolgotrajnih in težko popravljivih posledic. Spremljajoča strateška študija presoje vplivov tega načrta na okolje, ki bi naj takšna tveganja preučila, je bila narejena v rekordno hitrem času, pušča odprtih veliko vprašanj, tudi čezmejnih vplivov na slovensko morje in obalo ne obravnava podrobneje

Na Hrvaškem se je pod imenom S.O.S za Jadran združilo več nevladnih organizacij (Zeleni forum, Greenpeace na Hrvaškem in WWF Adria), ki od hrvaške vlade zahtevajo opustitev teh načrtov, zagovarjajo pa tudi moratorij na črpanje nafte v Jadranu. Greenpeace v Sloveniji se pridružuje njihovi kampanji, s čimer omogoča, da tudi slovenska javnost pripomore k zaščiti skupnega Jadrana pred novo naftno `avanturo´. S tem namenom so danes na tiskovni konferenci skupaj s kolegi iz koalicije S.O.S. za Jadran predstavili spletno platformo, kjer so bodo do zaključka javnega posvetovanja, 16. aprila, zbirali glasovi podpore za koalicijo S.O.S. za Jadran in njihov boj za Jadran, ki ga ne bodo kazile naftne ploščadi.

SOS-za-Jadran

Vodja Greenpeace na Hrvaškem Zoran Tomić opozarja: »Hrvaška je izrazito turistična država. Letni prihodki od turizma znašajo 7,5 mrd EUR in nenehno rastejo. Prihodki od nafte, ki bi ostali na Hrvaškem, bi bili 100-krat manjši. Nevarnost razlitja nafte je resnična, ne le teoretična. V preteklih desetih letih smo bili v svetu priča več katastrofalnim dogodkom. V zaprtem morju, kakršno je Jadran, bi takšna nesreča uničila edinstveno obalo in dobesedno potopila turizem kot najpomembnejšo gospodarsko panogo.«

Predstavnik WWF Adria Bojan Stojanović pa dodaja: »V tako zaprtem vodnem območju, kot je Jadransko morje, je potrebno kar 80 let za izmenjavo morske vode, in že ena sama nesreča lahko pomeni katastrofo za morske ekosisteme in morska zavarovana območja. Kratkoročni obeti, da bi naftna in plinska industrija postali prevladujoči industriji v regiji, ogrožajo tudi interese tradicionalnih dejavnosti in lokalnih skupnosti, ki se zanašajo na zdrave in funkcionalne ekosisteme, kot so turizem, ribolov in ribogojstvo. Izkoriščanje nafte in plina v Jadranu bo le še povečalo našo odvisnost od fosilnih goriv, kar je za državo, ki ima tako bogate vire čiste obnovljive energije, popoln nesmisel.«

Kvinojino mleko – zdravo in okusno

Na prodajnih policah je danes najti vse mogoče. Tudi mleko pri tem ni nobena izjema – izbiramo lahko med kravjim, kozjim, ovčjim, pa riževim, sojinim, mandljevim in ovsenim. Na voljo pa je celo kvinojino mleko! Ta zdrav in okusen napitek, ki je odlična alternativa mleku živalskega izvora, si lahko na preprost način pripravite tudi doma.

Kvinoja - zdrava žitarica

Kvinoja v luči zgodovine

Kvinoja, ki je v zadnjih letih tudi pri nas precej razširjena, je žitom podoben pridelek, ki izvira iz Južne Amerike. Po uporabnosti jo uvrščamo med žita, čeprav to pravzaprav ni. Za uživanje so primerna njena semena, ki nekoliko spominjajo na proseno kašo.

Njena domovina je andska regija Ekvadorja, Bolivije, Kolumbije in Peruja, kjer so jo za prehrano uporabljali že pred več tisočletji. Inki so verjeli, da je kvinoja sveta rastlina, imenovali pa so jo chisaya mama ali »mati vseh žit«. Povsem drugačno mnenje so mnogo stoletij kasneje imeli španski kolonisti, ki so kvinojo imenovali »hrana za Indijance« ter njeno gojenje celo aktivno zatirali.

Pestra bera hranil

Kvinoja predstavlja bogat in uravnotežen vir hranilnih snovi. Vsebuje znatno količino beljakovin, nekaj manj ogljikovih hidratov, bogata je tudi z zdravimi maščobami. Je lahko prebavljiva in tako želodcu prijazna.

Kvinojo zaznamuje tudi nekoliko poseben okus, kar pa je pravzaprav njena prednost, saj jo v kulinariki lahko uporabimo na celo vrsto načinov. Okusna je tako kot samostojna jed, priloga, v kombinaciji z zelenjavo, v solati, z dodatkom medu in denimo sadja pa je tudi odlična poslastica! Več o kvinoji najdete TUKAJ.

Kvinojino mleko

Kvinojino mleko

Številni recepti iz kvinoje so marsikomu dobro znani, kvinojino mleko pa malce manj. Pravzaprav mu s tem delamo veliko krivico – kvinojino mleko je namreč okusna in zdrava alternativa mleku živalskega izvora. Njegova uporaba je precej široka, dodamo ga lahko denimo v smoothieje ali pa z njim prelijemo kosmiče za zdrav zajtrk.

Kvinojino mleko pa si lahko na povsem preprost način pripravite kar doma. Zanj boste potrebovali eno skodelico kvinoje, čajno žličko vanilijevega ekstrakta, ščepec soli in vodo. Po želji lahko vanj dodate tudi datelj ali dva, nekaj čajnih žličk kakava v prahu ali pa za noževo konico cimeta.

Pripravimo ga tako, da kvinojo čez noč namočimo v dvojno količino vode. Kvinojo nato presujemo v cedilo in dobro speremo, nato pa jo spet damo v lonec. Prilijemo dve skodelici vode in dvakrat prevremo, nato pa lonec pokrijemo in na malem ognju kuhamo še 15 minut.

Ko je kvinoja kuhana, jo stresemo v blender in ponovno dodamo dve skodelici vode. Vse na najvišji hitrosti dobro premešamo, kar nam vzame približno 3 minute. Nato v mešanico dodamo še vanilijo, ščep soli in druge željne dodatke ter ponovno zmiksamo.

Mešanico je nato potrebno še precediti. Najlažje je, da uporabimo gosto cedilo ali čisto, drobno tkano krpo. Tekočino skoznjo precedimo v večji lonec, nato pa jo ponovno prelijemo v blender. Dodamo toliko vode, da dobimo želeno gostoto, ter mleko ponovno dobro premiksamo. Za konec mleko iz blenderja le še prelijemo v steklenico in shranimo v hladilniku.

Še več receptov za rastlinska mleka si preberite tukaj.

Korenčkov sok proti raku

Najbolj znana učinkovina v korenju je zagotovo karotin. Ker je topen v maščobah, lahko brez težav vstopi v celice in se tam pretvori v vitamin A. Priporočen dnevni odmerek slednjega je 1–1,5 mikrograma, kar ustreza 50–100 g surovega korenja. Ker verjetno nihče ne zaužije toliko korenja, si lahko pripravite korenčkov sok, ki ima številne pozitivne učinke na zdravje in med drugim deluje protirakavo. Pitje korenčkovega soka je tudi eden najboljših načinov za ohranjanje zdravega debelega črevesa.

Korenčkov sok

Vitamin A v korenju je močan antioksidant, ki je še posebej učinkovit proti prostim radikalom in upočasnjuje proces staranja. Poleg tega pomaga preprečevati tveganje za nastanek raka in srčno-žilnih bolezni. Izjemno pozitivno vpliva na imunski sistem in povečuje delovno sposobnost.

Korenje vsebuje tudi beta karotin, ki lahko prepreči pojav raka na materničnem vratu, na dojki, debelem črevesu, pljučih in sečnem mehurju. Seveda korenje vsebuje še veliko drugih vitaminov, antioksidantov in ostalih snovi, kot so: vitamini skupine B, vitamin C, E, K1, PP, mineralne snovi in kalij.

Priprava korenčkovega soka

Operite približno 100 g korenja in ga ne lupite, temveč le rahlo očistite. Ponovno ga operite in na drobno naribajte. Zmešajte v mešalniku. Po želji v mešalnik dodate tudi jabolka, druge sadne sokove ali malo limone. Korenčkovega soka po pripravi ne puščajte stati na prostem več kot pol ure, saj se bodo tako izgubila hranila. Nekateri nutricionisti svetujejo, da ob pitju korenčkovega soka zaužijete kruh, namazan z maslom, saj naj bi se tako karotin bolje absorbiral. Dnevno si privoščite kozarec ali dva soka iz korenčka.

Koristi korenčkovega soka

Korenčkov sok ni samo odlična preventiva proti raku in srčno-žilnim boleznim, priporočajo ga tudi pri slabokrvnosti, ledvičnih in jetrnih boleznih, boleznih dihal in oči, pri izčrpanosti in izgubi apetita … Zelo priporočljiv je tudi za otroke, ki pogosto zbolevajo za prehladi ali jih pestijo kožna obolenja. Otroci naj 2–3-krat na dan zaužijejo 1–2 žlici soka.

Še več o koristih uživanja korenja in njegovi uporabi boste našli TUKAJ.

Pijte vodo iz pipe

Ob nedavnem svetovnem dnevu voda so slovenska komunalna podjetja v sklopu pobude Voda iz pipe predstavila številne prednosti pitje vode iz pipe. Komunalna podjetja so pobudo začela pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva, z njo pa želijo prebivalce spodbuditi k pitju vode iz pipe in tako preprečiti nastajanje dodatnih odpadkov, ki obremenjujejo okolje. Pitje vode iz pipe prinaša prednosti za zdravje, okolje in tudi za naše denarnice.

Voda iz pipe

Lahko smo srečni, da imamo toliko pitne vode

Znano je, da se zaloge pitne vode po svetu krčijo in danes pitna voda predstavlja le še en odstotek celotne količine vode na svetu. Slovenija pa ima to srečo, da je z vodnimi viri izredno bogata država in se po količini pa tudi po kakovosti vode uvršča v sam evropski vrh.

Voda iz pipe je bolj zdrava kot ustekleničena in boljša kot pitje sladkih ter gaziranih pijač, saj ne vsebuje dodanih sladkorjev ali drugih dodatkov, ki škodijo človeškemu telesu. S pitjem vode iz pipe lahko prispevamo tudi k zmanjševanju plastičnih odpadkov in posegamo po cenovno ugodnejši izbiri, saj je voda iz pipe v Sloveniji povprečno 225-krat cenejša od tiste v plastenki.

Ne le to, voda od vseh pijač najbolj odžeja, dobro vpliva na počutje, blaži glavobole in druge težave, pomaga pri uravnavanju telesne teže in podobno. Voda iz pipe je pri nas ugodna in dostopna, za zdaj ni bojazni, da bi je zmanjkalo, je pa tudi najbolj ekološka, saj ne proizvaja odpadkov. Poleg tega je ves čas pod nadzorom (pristojne službe jo redno nadzirajo) in je edina, ki ostaja ves čas sveža.

Z vodo iz pipe do bistveno manj plastičnih odpadkov

Veliko prebivalcev kljub temu še vedno posega po ustekleničeni vodi, ki okolje precej bolj obremenjuje kot tista, ki priteče iz pipe. Po nekaterih podatkih naj bi ustekleničena voda okolje onesnaževala do stokrat bolj kot voda iz pipe, za litrsko plastenko pa naj bi se v povprečju porabilo četrt litra nafte in kar tri litre čiste pitne vode. Ustekleničena voda ustvarja ogromno plastičnih odpadkov, čeprav jih veliko že recikliramo, pa jih preveč še vedno pristane na odlagališčih. Biološka razgradnja plastenke za vodo lahko traja tudi do tisoč let.

Ker je voda v Sloveniji še razmeroma čista, izkoristite tisto, ki priteče iz pipe v vašem domu ali službi. Zavedajte se, da kar 18 odstotkov svetovnega prebivalstva dostopa do pitne vode nima, zato bodite veseli, da je imate doma na pretek. Če že potrebujete plastenko, v kateri s seboj nosite vodo, pa si priskrbite takšno za večkratno uporabo, ki ne vsebuje škodljivih snovi, ki jih voda izpira, in jih lahko dobite že skoraj v vsaki bolje založeni prodajalni.

Kako onesnaženo je Blejsko jezero?

Blejsko jezero je eden naših najlepših in najdragocenejših naravnih biserov, ki pa smo ga v preteklosti preveč zanemarjali. Posledice prekomernega onesnaževanja nosi še danes in v zadnjem času se je onesnaževanje jezera spet povečalo.

Letos sicer obeležujemo 40. obletnico spremljanja stanja jezer v Sloveniji. Agencija RS za okolje (Arso) je na Bledu, kjer so se začele izvajati prve organizirane meritve na jezerih, v ta namen priredila dogodek. Razvoj limnološke dejavnosti v Sloveniji je namreč neločljivo povezan prav z Blejskim jezerom in s prizadevanji za izboljšanje njegovega trofičnega stanja, ki je bilo že v 50. letih prejšnjega stoletja kritično. Od začetka spremljanja stanja jezer v državi se je stanje Blejskega jezera sicer izboljšalo, v zadnjem desetletju pa se pritiski nanj ponovno povečujejo, tako da je njegovo stanje na meji med zmernih in dobrim.

Blejsko jezero

Po številnih ukrepih je čas za nove

Špela Remec – Rekar z Arsa, ki na Bledu vodi limnološko postajo, je povedala, da so v preteklosti s skupnimi močmi jezero iz kritičnega stanja pripeljali nazaj v zmerno stanje. Prvi znaki onesnaževanja so se pokazali že v zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja, ko je stalno masovno cvetenje cianobakterij opozarjalo na izredno slabo stanje in porušeno naravno ravnotežje v jezeru. Leta 1964 so v jezero speljali Radovno in tako povečali njegovo naravno pretočnost ter ga prezračili, leta 1981 pa so zgradili še natego (globinski iztok jezera). Do leta 1985 so popravili tudi kanalizacijo, s čimer se je vnos fekalij v jezero zmanjšal za kar 80 odstotkov. Vsi ti ukrepi so se izkazali za zelo učinkovite, ampak zdaj se pritiski na jezero povečujejo in voda je v zadnjih desetih letih zato bolj onesnažena kot leta prej. Kot je dodala Remec – Rekarjeva, je jezero v zmernem stanju oziroma na meji med zmernim in dobrim, potrebujemo pa le malo, da stanje znova premaknemo v dobro. To bi se moralo zgoditi še letos, pri čemer pa morajo stopiti skupaj vsi akterji, tudi občina, ki po njenih besedah intenzivno pristopa k sanaciji ter preurejanju kanalizacije. Ta je namreč ob izrednih hidroloških dogodkih še vedno vir onesnaževanja jezera, med katerimi pa so tudi promet, kopalci in potok Mišca, s katerim v jezero priteka fosfor. Fosfor sicer vsebuje tudi hrana za krape, ki jo v vodo mečejo ribiči.

Občina bi promet speljala stran od jezera

Joško Knez, generalni direktor Arsa, je ob tem povedal, da je monitoring stanja slovenskih jezer, rek, morja in podzemnih voda ena ključnih nalog agencije, ki spremlja kemijsko, ekološko in količinsko stanje voda ter s tem nudi izhodišče celovitemu upravljanju z vodami. Blejski župan Janez Fajfar pa zagotavlja, da se s številnimi aktivnostmi trudijo izboljšati stanje jezera. Občina je pristopila v evropski projekt za inovativno tehnologijo kontrole cvetenja cianobakterij. Prav tako se občina trudi, da bi promet speljala stran od jezera in da bi šlo vanj čim manj odplak tudi v času preobremenitev.

Čiščenje in regeneracija telesa z masažo

Redna masaža je vrsta zdravljenja, s pomočjo katere se lahko znebite škodljivih snovi in odstranite telesne strupe, ki so se zaradi napačnih miselnih procesov, onesnaženega okolja ali neprimernega življenjskega sloga nakopičili v vašem telesu.

Masaža lahko pripomore k izboljšanju vašega zdravstvenega stanja. Kronični bolniki lahko ublažite svojo bolezen, zdravim ljudem pa bo terapija prinesla dodatno veselje do življenja in osebno zadovoljstvo.

Masažo lahko izvajate doma, in sicer v obliki samomasaže, ki naj postane del vaše jutranje rutine.

Masaža z oljem

Masaža z oljem

  • Masaža z oljem ne koristi samo telesu (živcem, mišičevju, prebavi), temveč blagodejno vpliva tudi na duha in dušo.
  • Najboljši čas za masažo z oljem je zjutraj, preden se oprhate. Usedite se na stol ali uležite na tla, prekrita z brisačo.
  • Olje nanesite na telo, vendar le toliko, kolikor ga zares potrebujete. Masirajte z gladenjem in krožnimi gibi.
  • Tehniko gladenja uporabite pri masaži nadlahtne in podlahtne mišice ter stegen in goleni. S krožnimi gibi masirajte sklepe, trebuh in oprsje.
  • Če zjutraj nimate dovolj časa za masažo celega telesa, si jo privoščite zvečer. Pomembno je, da se masirate pred obrokom.
  • Druga možnost je, da zmasirate samo določene dele telesa, na primer obraz, ušesa, roke in noge. Tako boste porabili manj časa, učinek pa bo prav tako blagodejen.

Pri vsaki masaži z oljem morate biti sproščeni.

Glava

S krožnimi gibi počasi masirajte kožo na glavi. Začnite ob sprednjem robu lasišča in nadaljujte navzdol proti tilniku.

Ušesa

Obe ušesi masirajte istočasno od zgoraj navzdol ter nazaj navzgor.

Čelo

S konicami prstov masirajte čelo od sredine navzven. Masažo čela končajte s krožnimi gibi na sencih.

Tilnik in vrat

Z obema rokama drgnite levo in desno od rame ter se pomikajte proti robu lasišča. Sprednji del vratu rahlo pogladite od zgoraj navzdol.

Brada

S krožnimi gibi masirajte od lic do brade. Brado masirajte enako kot čelo. Na koncu s kazalcem rahlo pogladite levo in desno stran nosu.

Roke

Močno podrgnite podlaket in nadlaket. Masirajte v smeri naprej-nazaj, najprej na desni in nato na levi roki. Sklepov se lotite s krožnimi gibi. Z masažo rok začnite na ramenih, končajte pa na prstih. Vsak prst posebej nežno zmasirajte v smeri proti nohtu.

Prsni koš

S krožnimi gibi nežno masirajte prsni koš, ženske tudi okoli prsi. Prsnico previdno masirajte v smeri naprej-nazaj.

Trebuh

S krožnimi gibi v smeri urnega kazalca zmasirajte trebuh.

Noge

Noge se masirajo enako kot roke. Najprej zmasirajte desno, nato levo nogo. Na koncu s krožnimi gibi zmasirajte sklepe.

Hrbet in zadnjica

V stoječem položaju z dlanmi močno zmasirajte spodnji del hrbta v smeri naprej-nazaj. Enako naredite z zadnjico.

Noge

Masažo telesa končajte pri nogah. Masirajte vsak prst posebej, istočasno tudi podplate in nart.

Za konec

Po masaži, ki naj traja 10 do 15 minut, se bo olje v kratkem času vpilo v kožo. V topli kopeli ali pod toplo prho lahko olje sperite z blagim milom.

Sezamovo olje

Za masažo z oljem je priporočljivo uporabiti visoko kakovostno, hladno stisnjeno sezamovo olje. Biti mora predhodno obdelano, kar pomeni, da ga lahko segrejete le do približno 110 stopinj. Tako olje se hitreje vpije v kožo, ker je redkejše. Poleg tega ima po ohladitvi daljši rok trajanja. Olje lahko shranite v temnih stekleničkah. Preden ga uporabite za masažo, ga je potrebno nekoliko segreti v vodni pari.

Poskrbite za vaše dobro počutje in se pustite razvajati.

Več o koristnih učinkih masaže si preberite tukaj.

21 dni za rutino?

0

O naših vsakodnevnih navadah in dejavnostih krožijo številni miti. Eden izmed njih je tudi ta, da za to, da nova navada postane naša rutina, potrebujemo 21 dni. Če ponazorimo s praktičnim primerom – če se danes odločimo, da bomo vsak dan vsaj pol ure namenili telovadbi, bo trajalo 21 dni, da to postane naša rutina.

Prva opažanja tega pojava sicer segajo več kot pet desetletij v zgodovino, ko je lepotni kirurg Maxwell Maltz pri svojih pacientih pričel opažati nenavaden vedenjski vzorec. Ko je Maltz bolniku denimo s kirurškim posegom popravil nos, je ugotovil, da bolnik rabi približno 21 dni, da se navadi svojega »novega« obraza.

Dnevna Rutina

Ta opažanja so Maltza spodbudila k razmisleku o njegovem lastnem obdobju prilagajanja na spremembe in nova vedenja. Opazil je, da tudi sam potrebuje približno 21 dni, da oblikuje novo navado. »Ta, pa tudi drugi podobni pojavi kažejo, da je za spremembo stare, ustaljene miselne slike in ustaljevanje nove potrebnih najmanj 21 dni,« je dejal.

Svoja dognanja je Maltz v 60. letih minulega stoletja popisal v knjigi z naslovom »Psycho-Cybernetics«. Kmalu je postala pravi hit, po svetu pa so prodali več kot 30 milijonov izvodov tega dela.

Kljub temu da je Maltz popisoval le svoja opažanja in ne resničnih dejstev, se je njegova misel o »21 dneh za rutino« prijela. Razlogov za to je več – eden izmed njih je denimo ta, da je 21 dni ravno dovolj dolgo obdobje, da bi domneva lahko bila verodostojna, a po drugi strani dovolj kratko, da nas še vedno motivira k spremembam.

Kaj pa kažejo novejše raziskave?

Z vprašanjem časa, potrebnega za ustaljevanje nove navade, se je med drugim ukvarjala psihologinja Phillippa Lally z londonskega Univerzitetnega kolidža. V študijo je vključila navade 96 ljudi, ki jih je raziskovala v obdobju 12 tednov. Vsak izmed sodelujočih v študiji si je izbral novo navado, jo gojil 12 tednov in vsak dan poročal, če je izvedel novo vedenje in kako naravno se mu je to zdelo.

Nekateri izmed sodelujočih so si izbrali enostavne navade, kot na primer pitje steklenice vode ob kosilu. Drugi so si zadali zahtevnejše cilje, denimo 15 minut teka pred večerjo. Po 12 tednih so raziskovalci ugotovitve analizirali.

Ugotovili so, da za to, da nam novo vedenje preide v navado in postane nekaj običajnega, navadnega, potrebujemo več kot dva meseca – pravzaprav traja kar 66 dni. Na oblikovanje vpliva tudi cela vrsta dejavnikov, med njimi narava novega vedenja ter osebnostne lastnosti tistega, ki vedenje izvaja. Sodelujoči v študiji so za oblikovanje navade potrebovali od zgolj 18 pa vse do 254 dni.

Kljub temu da po zadnjih raziskavah sodeč vpeljevanje novih navad traja nekoliko dlje, to seveda ne pomeni, da se raje oklepamo starih navad, četudi si želimo sprememb. Vpeljevanje novih navad je proces, ki zahteva svoj čas.