0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeČrni dnevi za modri Jadran

Črni dnevi za modri Jadran

MORDA VAS ZANIMA

Greenpeace v Sloveniji opozarja na nesprejemljivost načrtov vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana ter se pridružuje kampanji S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem vztrajno in uspešno bojuje proti vladnim načrtom.

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške. Gre za nov primer projekta, pri katerem bi ekonomska kratkovidnost poteptala nujnost opuščanja fosilnih goriv ter ignorirala tveganja, ki bi jih načrtovane aktivnosti imele na tako dragocen morski ekosistem in lokalne skupnosti, ki so od njega odvisne.

- Oglas -

Črni dnevi za jadran

Vodja Greenpeace v Sloveniji mag. Nina Štros načrte komentira: »Danes vemo, da moramo pustiti večino zalog nafte, premoga in plina v tleh, če se želimo izogniti najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb. Leto 2014 se bo zapisalo v zgodovino kot leto, ko so emisije toplogrednih plinov dosegle vrh in zdaj je na nas, da ukrenemo vse kar je v naših močeh, da se trend obrne navzdol. Predlagani načrti bi za nekaj drobiža, ki bi šel ostankom fosilne industrije, ne le ogrozili zmožnost doseganja tega cilja, temveč bi krhek ekosistem Jadrana in od njega odvisne dejavnosti izpostavili neupravičenemu tveganju zelo dolgotrajnih in težko popravljivih posledic. Spremljajoča strateška študija presoje vplivov tega načrta na okolje, ki bi naj takšna tveganja preučila, je bila narejena v rekordno hitrem času, pušča odprtih veliko vprašanj, tudi čezmejnih vplivov na slovensko morje in obalo ne obravnava podrobneje

Na Hrvaškem se je pod imenom S.O.S za Jadran združilo več nevladnih organizacij (Zeleni forum, Greenpeace na Hrvaškem in WWF Adria), ki od hrvaške vlade zahtevajo opustitev teh načrtov, zagovarjajo pa tudi moratorij na črpanje nafte v Jadranu. Greenpeace v Sloveniji se pridružuje njihovi kampanji, s čimer omogoča, da tudi slovenska javnost pripomore k zaščiti skupnega Jadrana pred novo naftno `avanturo´. S tem namenom so danes na tiskovni konferenci skupaj s kolegi iz koalicije S.O.S. za Jadran predstavili spletno platformo, kjer so bodo do zaključka javnega posvetovanja, 16. aprila, zbirali glasovi podpore za koalicijo S.O.S. za Jadran in njihov boj za Jadran, ki ga ne bodo kazile naftne ploščadi.

- Oglas -

SOS-za-Jadran

Vodja Greenpeace na Hrvaškem Zoran Tomić opozarja: »Hrvaška je izrazito turistična država. Letni prihodki od turizma znašajo 7,5 mrd EUR in nenehno rastejo. Prihodki od nafte, ki bi ostali na Hrvaškem, bi bili 100-krat manjši. Nevarnost razlitja nafte je resnična, ne le teoretična. V preteklih desetih letih smo bili v svetu priča več katastrofalnim dogodkom. V zaprtem morju, kakršno je Jadran, bi takšna nesreča uničila edinstveno obalo in dobesedno potopila turizem kot najpomembnejšo gospodarsko panogo.«

Predstavnik WWF Adria Bojan Stojanović pa dodaja: »V tako zaprtem vodnem območju, kot je Jadransko morje, je potrebno kar 80 let za izmenjavo morske vode, in že ena sama nesreča lahko pomeni katastrofo za morske ekosisteme in morska zavarovana območja. Kratkoročni obeti, da bi naftna in plinska industrija postali prevladujoči industriji v regiji, ogrožajo tudi interese tradicionalnih dejavnosti in lokalnih skupnosti, ki se zanašajo na zdrave in funkcionalne ekosisteme, kot so turizem, ribolov in ribogojstvo. Izkoriščanje nafte in plina v Jadranu bo le še povečalo našo odvisnost od fosilnih goriv, kar je za državo, ki ima tako bogate vire čiste obnovljive energije, popoln nesmisel.«

NAJNOVEJŠE