Kako onesnaženo je Blejsko jezero?

    Blejsko jezero je eden naših najlepših in najdragocenejših naravnih biserov, ki pa smo ga v preteklosti preveč zanemarjali. Posledice prekomernega onesnaževanja nosi še danes in v zadnjem času se je onesnaževanje jezera spet povečalo.

    Letos sicer obeležujemo 40. obletnico spremljanja stanja jezer v Sloveniji. Agencija RS za okolje (Arso) je na Bledu, kjer so se začele izvajati prve organizirane meritve na jezerih, v ta namen priredila dogodek. Razvoj limnološke dejavnosti v Sloveniji je namreč neločljivo povezan prav z Blejskim jezerom in s prizadevanji za izboljšanje njegovega trofičnega stanja, ki je bilo že v 50. letih prejšnjega stoletja kritično. Od začetka spremljanja stanja jezer v državi se je stanje Blejskega jezera sicer izboljšalo, v zadnjem desetletju pa se pritiski nanj ponovno povečujejo, tako da je njegovo stanje na meji med zmernih in dobrim.

    Blejsko jezero

    Po številnih ukrepih je čas za nove

    Špela Remec – Rekar z Arsa, ki na Bledu vodi limnološko postajo, je povedala, da so v preteklosti s skupnimi močmi jezero iz kritičnega stanja pripeljali nazaj v zmerno stanje. Prvi znaki onesnaževanja so se pokazali že v zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja, ko je stalno masovno cvetenje cianobakterij opozarjalo na izredno slabo stanje in porušeno naravno ravnotežje v jezeru. Leta 1964 so v jezero speljali Radovno in tako povečali njegovo naravno pretočnost ter ga prezračili, leta 1981 pa so zgradili še natego (globinski iztok jezera). Do leta 1985 so popravili tudi kanalizacijo, s čimer se je vnos fekalij v jezero zmanjšal za kar 80 odstotkov. Vsi ti ukrepi so se izkazali za zelo učinkovite, ampak zdaj se pritiski na jezero povečujejo in voda je v zadnjih desetih letih zato bolj onesnažena kot leta prej. Kot je dodala Remec – Rekarjeva, je jezero v zmernem stanju oziroma na meji med zmernim in dobrim, potrebujemo pa le malo, da stanje znova premaknemo v dobro. To bi se moralo zgoditi še letos, pri čemer pa morajo stopiti skupaj vsi akterji, tudi občina, ki po njenih besedah intenzivno pristopa k sanaciji ter preurejanju kanalizacije. Ta je namreč ob izrednih hidroloških dogodkih še vedno vir onesnaževanja jezera, med katerimi pa so tudi promet, kopalci in potok Mišca, s katerim v jezero priteka fosfor. Fosfor sicer vsebuje tudi hrana za krape, ki jo v vodo mečejo ribiči.

    PREBERITE TUDI:  Merjenje debeline ledu na Arktiki z letala

    Občina bi promet speljala stran od jezera

    Joško Knez, generalni direktor Arsa, je ob tem povedal, da je monitoring stanja slovenskih jezer, rek, morja in podzemnih voda ena ključnih nalog agencije, ki spremlja kemijsko, ekološko in količinsko stanje voda ter s tem nudi izhodišče celovitemu upravljanju z vodami. Blejski župan Janez Fajfar pa zagotavlja, da se s številnimi aktivnostmi trudijo izboljšati stanje jezera. Občina je pristopila v evropski projekt za inovativno tehnologijo kontrole cvetenja cianobakterij. Prav tako se občina trudi, da bi promet speljala stran od jezera in da bi šlo vanj čim manj odplak tudi v času preobremenitev.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte