Pred nami je pomladno obdobje, ko bodo vrt napolnile vrtnine in marsikje tudi krompir. Mnogi se sprašujejo, katero sorto krompirja izbrati, saj je ponudba različnih sort krompirja v vrtnih centrih res pestra.
Če si ponudbo sort v vrtnih centrih ogledamo nekoliko pobližje in natančneje, ugotovimo, da se sorte med seboj ločijo po več lastnostih.
Prva je zgodnost (ranost). Tako poznamo zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Razlika med njimi je torej v dolžini vegetacije oziroma rasti. Zgodnje sorte, kot že ime pove, dozorijo prej, s čimer se tudi ognejo večini bolezni in škodljivcev, vendar pa so pridelki nekoliko manjši, pa tudi za skladiščenje take sorte niso primerne. Nasprotno pa pozne sorte potrebujejo več časa, da dozorijo, zaradi česar jim moramo posvečati več pozornosti v oskrbi, vendar pa so pridelki večji in se v večini primerov tudi boljše skladiščijo.
Druga, vizualna lastnost je barva kožice. Poznamo sorte s svetlo, rumeno kožico (z različnimi odtenki) in take z rdečo kožico (različni odtenki). Praktične razlike med sortami z različnimi barvami kožice pa skorajda ni.
Tretja lastnost je barva mesa. Tudi tu imamo na voljo sorte krompirja z belim, krem belim, sveto rumenim ali rumenim mesom. Mogoče še bolj kot okus je tu pomembno, kakšna barva vam bolj ustreza.
Ne nazadnje pa je tu še kulinarični tip. Določene sorte sodijo v t. i. solatni tip krompirja, to pomeni, da se sorte “ne razkuhavajo” in so zato primerne za primarno obdelavo v vodi. Torej, za kuhanje krompirja v kosih in priprave krompirjeve solate ali za pripravo krompirja iz pečice.
Nasprotno pa sorte v tem tipu vpijajo olje in zato niso primerne za pripravo domačega pomfrita oz. ocvrtega krompirja. Take sorte lahko prepoznamo tudi po tem, da imajo v opisu pri kulinaričnem tipu oznako A ali AB.
Sorte z oznako B so univerzalne sorte, primerne za pripravo vsake krompirjeve jedi. Poznamo pa tudi sorte iz skupine BC oziroma take, ki se “bolj razkuhavajo”, vendar pa so take sorte nadvse primerne za pripravo domačega ocvrtega krompirja, saj ne vpijajo olja. Poleg tega so take sorte tudi primerne za pripravo pireja.
Tako letos vsakemu, ki me sprašuje, katero sorto naj sadi svetujem naslednje:
Če imate zelo majhen vrt, izberite le zelo zgodnje sorte krompirja. Take sorte boste lahko začeli kopati že približno 60 dni (odvisno od sorte) po saditvi. Za začetek kopanja ni treba čakati, da se cima (nadzemni del) posuši, temveč začnite kopati že, ko bo krompir, za vaš okus, primerne debeline. Tako boste lahko že zgodaj poleti uživali v domačem krompirju. Ko pa boste skopali ves krompir, lahko na prazno gredico še vedno posadite sadike kitajskega zelja, zelja, radiča itd.
Če imate nekoliko večji vrt, izberite dve sorti. Prva naj bo zelo zgodnja in v njej boste uživali že v poletju, medtem ko naj bo druga nekoliko kasnejša – za ozimnico. To pa izberite glede na najpogostejšo uporabo v kuhinji.
Če pa imate na voljo še nekoliko večjo površino in si ves krompir za domače potrebe pridelate sami, vam svetujem, da izberete tri sorte, in sicer eno zelo zgodnjo sorto, ki jo boste tudi prvo skopali in uporabili, eno sorto iz kulinaričnega tipa A ali AB ter eno iz kulinaričnega tipa B-BC. Tako boste lahko krompir izbirali glede na to, katero krompirjevo jed boste pripravljali. Da pa ju boste lažje ločili, ko se ponje odpravite v shrambo, naj se med seboj ločita po barvi kože. Primer: 1 zgodnja sorta, 1 sorta z rdečo kožo kulinarični tip AB in 1 sorta z rumeno kožo kulinarični tip BC.
