V ameriški zvezni državi Nevada bodo morda odobrili uporabo konoplje kot zdravila za hišne ljubljenčke. To bi omogočalo lastnikom živali, da bi z veterinarskim potrdilom pridobili konopljo za zdravljenje bolezni njihovih štirinožnih prijateljev.
Določeni veterinarji, ki so konopljo uporabljali za lajšanje bolečin bolnih ali umirajočih živali, pravijo, da jim je ta pomagala. Omenjene ugotovitve kljub temu še niso bile znanstveno potrjene.
Veterinar Dough Kramer iz Los Angelesa je leta 2013 denimo dejal, da je konoplja pomagala omiliti bolečine njegovemu psu Nikiti po operaciji tumorjev. Nikiti se je prav zaradi konoplje povečal apetit, pridobil je tudi nekaj kilogramov, je še dejal Kramer.
Predlog o uporabi konoplje za zdravljenje živali je v Nevadi sicer še v najzgodnejši fazi. Preden bo sprejet, bo tako po napovedih minilo še kar nekaj časa.
Uporaba konoplje v zdravstvu že vrsto let buri duhove. V nekaterih državah je zakonita, drugod ji močno nasprotuje. Tudi glede njenih zdravilnih učinkov so mnenja deljena, klinične raziskave uporabnosti pripravkov iz konoplje pa potekajo na številnih področjih.
Med drugim naj bi konoplja pripomogla k izboljšanju nekaterih znakov multiple skleroze, primerna pa naj bi bila še za lajšanje bolečin, proti slabosti in bruhanju, migreni, pa tudi za vzpodbujanje apetita in izboljševanje razpoloženja.
Preberite si tudi članek o konopljinem olju TUKAJ.
V zadnjih dneh lahko v številnih medijih prebiramo novice o pojavu ošpic. Gre za izjemno nalezljivo otroško bolezen, ki običajno ni nevarna. Kljub temu so njeni simptomi neprijetni, v določenih primerih pa lahko pride tudi do drugih, veliko resnejših zdravstvenih zapletov.
Ošpice povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov. Prenaša se kapljično z okuženimi izločki ust in nosu, prenos pa je lahko neposreden, na primer med poljubljanjem, ali posreden preko kužnih delčkov v izkašljanem zraku. Inkubacijska doba bolezni traja od 4 do 10 dni, v tem času pa simptomi še ne nastopijo.
Poročila o pojavu ošpic datirajo vsaj v 7. stoletje pr. n. št., prvi dokazi pa izhajajo nekje iz 8. stoletja n. št., ko je ošpice prvi opisal perzijski zdravnik Ibn Razi. V zadnjih 150 letih so ošpice sicer terjale kar 200 milijonov smrti po vsem svetu.
Prvi je virus ošpic leta 1954 izoliral David Edmonston, slabo desetletje kasneje pa je na trg prišlo prvo odobreno cepivo za to bolezen.
Prepoznajte simptome!
Najpogostejši simptomi ošpic so vročina, ki traja vsaj tri dni in lahko preseže 40°C, kašelj, nahod in vnetje veznice. Preden izbruhnejo za ošpice tako značilni izpuščaji, se v ustih pojavijo Koplikove pege. Gre za belkaste lise na ustni sluznici, ki so sicer značilne zgolj za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne.
Značilni rdeči izpuščaji se po glavi, trupu in udih pojavijo nekaj dni po začetku povišane telesne temperature. Prvi izpuščaji se praviloma pojavijo na glavi, od tam pa se širijo po vsem telesu. Sprva so izpuščaji rdeči in povzročajo močan srbež, proti koncu bolezni pa postanejo rjavi.
Zdravljenje in cepljenje
Ošpice, ki dodatnih zapletov ne povzročajo, se pri bolniku običajno pozdravijo brez komplikacij, potreben je le počitek. Priporočajo se tudi zdravila za lajšanje težav, predvsem antipiretiki za nižanje telesne temperature.
Telesno temperaturo lahko nižamo tudi na naraven način. Pomagajo v hladno ali mlačno vodo namočeni obkladki, ki jih polagamo na čelo, lahko pa tudi na druge dele telesa. Posebno pozornost velja v izogib dehidraciji nameniti tudi zadostnemu vnosu tekočine.
Če sumimo, da smo za ošpicami zboleli sami ali kdo od naših bližnjih, ne odlašajmo z obiskom zdravnika. Ta bo namreč postavil diagnozo in določil potrebno zdravljenje.
Stroka kot najučinkovitejši ukrep proti ošpicam sicer priporoča cepljenje z dvema odmerkoma cepiva, saj to pri večini ljudi pomeni doživljenjsko odpornost proti tej bolezni. V Sloveniji je praksa cepljenja s kombiniranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu v dveh odmerkih sicer aktualna od leta 1990. Prvi odmerek otrok običajno prejme v starosti od 12 do 18 mesecev, drugi pa pri 5 ali 6 letih.
Lahko se vam zgodi, da stopite v stik z osebo, ki je do vas žaljiva in neotesana, kar hitro privede do spora. To vas vznemiri in spravi v slabo voljo, celotna situacija pa vas žre in ne gre iz glave še ves dan. Odzivi ljudi pri takšnih situacijah so različni, pri nekaterih celo melodramatični. Pri tem vam lahko pomaga vaja, ki omogoči, da celotno situacijo vidite v popolnoma drugi luči. Posledica tega je osvobajajoč občutek.
Zaprite oči in si predstavljajte abstraktne podobe. To je lahko neko število, ki ga v mislih držite tri minute, ne da bi razmišljali o čem drugem. Taka sposobnost vizualizacije brez motenj običajno zahteva kar nekaj časa in vaje, vendar ljudje lahko napredujejo v le nekaj dneh treninga.
Vajo nadgradite in število spremenite v enomestno, nato v dvomestno in tako naprej, do tistega števila mest, ki ga lahko ohranjate, končno število pa imejte v mislih dve minuti. Predstavljate si lahko tudi različno obarvane like, kot je zlat trikotnik, vijolični krog ali modra peterokraka zvezda.
Odlična vaja so čutne predstave, kjer se osredotočite na občutek dotika. Zamislite si, da nekomu podate roko in občutite njeno površino, temperaturo in njen pritisk na svojo roko. Tudi okus banane, vonj vašega najljubšega parfuma ali vožnja avtomobila, kjer občutite vsak premik, od obračanja volana do pritiska stopalke, so ene izmed idej.
Bistveno je, da med izvajanjem vaje v sebi ne ustvarjate napetosti, kar velja tudi za pozornost. Če kadarkoli med vajo ugotovite, da ste namrščeni ali napeti, se ustavite. To naredite tudi takrat, ko vam misli pričnejo tavati naokrog.
Gre za čudeže? Ne. Skozi psihološke vaje lahko začnete obvladovati reakcije in občutke. Tako kot znate upravljati z vsemi materialnimi stvarmi, na primer z volanom, nožem ali računalnikom, se lahko naučite upravljati s sposobnostmi svojega notranjega sveta.
Usmerjena pozornost v točno določeno stvar ima zdravilni učinek na celotno osebnost. Omogoča koncentracijo, ki je ena od temeljnih psiholoških funkcij. Vsak uspeh, ki ga doživite na katerem koli področju, je sad inteligentne uporabe te sposobnosti.
Vajo lahko izvajate kadarkoli čez dan, s čimer boste sposobni osredotočiti vse razpršene energije.
Pomlad nam daje odlično priložnost, da na nove izzive po zimskem obdobju pripravimo tudi svoje telo, duha in okolje, v katerem živimo. Pomlad je čas prebujanja narave in hkrati najustreznejše obdobje za čiščenje nakopičenih odvečnih snovi iz našega telesa. Razstrupljanje organizma bo pomagalo pregnati spomladansko utrujenost in nas napolnilo z novo energijo, čiščenje misli in čustev pa bo pripomoglo k večji zbranosti in jasni usmerjenosti k ciljem.
Čiščenje organizma lahko traja zgolj nekaj dni, pa vse tja do nekaj tednov. Pravega pravila, kako dolgo naj poteka, pravzaprav ni, zato ga lahko prilagodite svojim željam in pričakovanjem.
Prehrana. Osnova vsakega očiščevalnega programa je zdrava, uravnotežena prehrana, ki temelji predvsem na sveži sezonski zelenjavi in sadju. Izjemnega pomena je tudi pitje zadostnih količin čiste vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Prav hidracija je namreč ključna za uspešno čiščenje organizma.
Lahko pa se odločimo tudi z post. Nekoč so se ljudje postili po trideset, celo štirideset dni, danes pa so primernejši kratki, a redni posti – denimo eno- ali dvodneven post vsak mesec. Najučinkoviteje se postimo tako, da ves dan ne zaužijemo prav ničesar. Tovrsten post namreč najhitreje iz telesa odpravi vse strupene in škodljive snovi. V času postenja dobro deneta tudi živahna hoja po svežem zraku in globoko dihanje, saj vplivata na krvni obtok in s tem vzpodbujata izločanje odpadnih snovi.
Pravilno dihanje. Pravilno dihanje je ključnega pomena za zdravje. Kljub temu veliko ljudi uporablja le manjši del svoje dihalne zmogljivosti, zato je raven kisika, ki kroži po njihovem krvnem obtoku, veliko nižja, kot bi morala biti. Nepravilno dihanje prav zato posredno škoduje koži, možganom in pravzaprav vsem celicam v človeškem telesu. Počasno, globoko dihanje s trebušno prepono pa, po drugi strani, poveča vnos kisika in prispeva k učinkovitejšemu čiščenju telesa. Globoko dihanje ne le vzpodbuja delovanje organizma, temveč pomaga tudi pri umirjanju čustev in zbranosti misli.
Potenje. Spomladanski utrujenosti se lahko uspešno zoperstavimo tudi z gibanjem. Že malce hitrejša hoja namreč pospeši naš srčni utrip in povzroči, da nakopičene snovi v telesu začno izgorevati. Prav zato je dobro, da se pri rekreaciji spotimo, kar spodbuja kožo in pomaga pri odstranjevanju strupov. Iz istega razloga je tudi obisk savne odlična odločitev.
Prostor in čas. Pomembno je, da si v času čiščenja organizma vzamete čas zase, za sprostitev, meditacijo in za stvari, ki vas delajo srečne. Prav to lahko pomaga pri sprostitvi nakopičenih toksinov iz vseh ravni organizma: čustvene, fizične, psihične in duhovne ravni. Idealno je, da v času čiščenja organizma nimate službenih obveznosti – če pa so, pa si njim navkljub skušajte vsak dan vzeti nekaj časa zgolj zase.
Okolje. Pomembno je tudi, da očistite svoj dom. Znebite se stvari, ki jih ne potrebujete več, denimo oblek, ki vam ne pristajajo več, ali kupa starih časopisov. Čiščenje ne bo pripomoglo le k boljšemu izgledu vašega doma, temveč bo poskrbelo tudi za to, da se boste bolje počutili tudi sami.
Pazljivo, ko se boste te dni odpravili s psom na sprehod v gozd ali na travnate površine. V tem času se namreč v sprevodih z drevesa na drevo selijo gosenice hrastovega in borovega sprevodnega prelca. Njihove dlačice izločajo zelo strupeno snov, ki človeku povzroča opekline, psa pa lahko resno poškoduje.
Hrastov in borov sprevodni prelec sta vrsti metuljev. Njihove samice na gladke površine drevesnih debel odlagajo jajčeca, iz katerih se spomladi izležejo gosenice. Avgusta iz njih nastanejo metulji, ki živijo eno leto. Gosenice hrastovega in borovega sprevodnega prelca se v iskanju hrane (listja) selijo po tleh gozdnih in travnatih površin. Hrastov sprevodni prelec najpogosteje zasledimo na starejših hrastovih sestojih. Borov sprevodni prelec lahko pri nas opazimo na Krasu in v borovih gozdovih. Gosenice so aktivne do sredine junija, ko se zabubijo na drevesih. Čez dan se skrivajo v zapredkih na drevesih. Ponoči se hranijo z listjem, proti jutru pa se v nekakšnih procesijah oziroma sprevodih, ki so lahko dolgi tudi več deset metrov, vračajo v gnezda.
Psu lahko odmre tkivo na smrčku ali jezičku
Gosenice hrastovega in borovega sprevodnega prelca predstavljajo posebno nevarnost za pse, saj jih ti iz radovednosti zlahka poližejo. Če strupena snov, ki jo izločajo, pride v stik s sluznico v ustih psa, resno poškoduje sluznico in povzroči odmiranje tkiva (nekrozo). Pes se ob stiku s strupom gosenice začne močno sliniti, njegov jezik se obarva rdeče-vijolično in lahko tudi močno oteče. Med znake zastrupitve spada tudi: odklanjanje hrane, driska (lahko tudi krvava), vročina, bruhanje. Ker prihaja do zatekanja ustne votline in jezika, obstaja nevarnost zadušitve.
Kaj storiti, če pes pride v stik z nevarno gosenico?
Če vaš kosmatinec pride v stik z gosenicami borovega sprevodnega prelca, mu, čeprav se bo temu verjetno upiral, z vodo nemudoma temeljito izperite gobček in ustno votlino. S tem mu lahko rešite življenje. Nujno je, da takoj zatem poiščete veterinarsko pomoč. Veterinar mora psu pogosto odstraniti odmrli del tkiva, najpogosteje jezička. Ker tudi hiter obisk veterinarja na žalost ne pomeni zelo dobrih obetov, naj bo na prvem mestu preventiva. Pes se nevarnosti, ki preži nanj, ne zaveda, zato morate za njegovo varnost na sprehodih poskrbeti vi.
Te gosenice so nevarne so tudi za človeka
Dotik takšne gosenice je neprijeten tudi za človeka. Njene dlačice so kakor ožigalke, ki na koži povzročijo nekaj podobnega opeklini – hudo vnetje, srbečico in pekoč občutek. Ker se dlačice gosenic lahko prenašajo po zraku, lahko povzročijo tudi vnetja oči in težave z dihanjem. Nanje so še posebej občutljivi otroci in starejši. Če zapredke opazite v mestih ali naseljih, se jih nikakor ne dotikajte, ampak čim prej obvestite Zavod za gozdove, ki jih bo na ustrezen način odstranil. Tovrstni masovni pohodi gosenic so nevarni tudi za mlada drevesa, ki po napadu gosenic počasi odmrejo.
Vene so žile, po katerih kri teče proti srcu. Od arterij se ločijo po tanjših žilnih stenah in zaklopkah, ki jim pomagajo usmerjati kri navzgor, v smeri od nog proti srcu. Skoraj vsak drugi Slovenec ima take ali drugačne težave z venami, opozarjajo zdravniki.
Tri vrste ven v telesu
Približno 90 odstotkov krvi se vrne v srce po sistemu globokih ven, ki se nahaja globoko v telesu. Poznamo tudi sistem povrhnjih ven; to so tiste vene, ki jih lahko vidimo skoti kožo. Nahajajo se v podkožju in so z globokimi venami povezane preko sistema prehodnih ven. Bolezni ven so kronične bolezni povrhnjih ven v nogah. Prizadetost globokih ven je manj pogosta, a je lahko tudi smrtna.
Krčne žile – bolezensko razširjene vene
Bolezni ven nastanejo zaradi motenj v venskem obtoku, zaradi katerega se poveča tlak v nogah. Žilne stene ven se razmaknejo, zaklopke začnejo popuščati, to pa otežuje potiskanje krvi proti srcu. Do prvih težav z venami lahko pride že po 18. letu starosti. Če bolezni ne zdravimo dovolj zgodaj, nastanejo krčne žile. Kar tretjina Slovencev ima vidne krčne žile ali varice, bolezensko razširjene povrhnje vene na nogah (zlasti na golenih). Prvi simptomi bolezni so občutek težkih, utrujenih in napetih nog, srbenje, otekanje hrbtišča stopal ali gležnjev, nemirne noge in nočni krči. Ko je bolezen nezdravljena in napreduje, pride do temnejšega obarvanja kože ali trde kože. Zadnja faza nezdravljene venske bolezni so razjede, ki pestijo več kot dve tretjini oseb starejših, od 70 let.
Kako zmanjšati tveganje za nastanek venskih bolezni?
Nekaj glavnih dejavnikov, ki lahko sprožijo ali poslabšajo vensko bolezen, so prekomerna telesna teža, dolgotrajno sedenje, prenašanje težkih bremen in starost. Med dejavnike tveganja štejemo tudi kajenje, neprimerna obuvala (recimo visoke pete) in pretesna oblačila, ki ovirajo cirkulacijo krvi. Na nastenek venske bolezni med drugimi vplivajo izpostavljenost visokim temperaturam, plosko stopalo in hormonske motnje (kontracepcija, nosečnost, menopavza). Bolezen je dedna, saj se v določenih primerih pojavlja pri več družinskih članih.
Kako si pomagati?
Pomembno je, da se oboleli že zgodaj odločijo za zdravljenje s kompresijsko terapijo – povijanje s kompresijskim povojem in nošenje kompresijskih nogavic, ki pomagajo mišični črpalki pri potiskanju venske krvi v pravo smer, svetujejo zdravniki. Rastline (oziroma njihovi pripravki: čaji, mazila, kapsule …), ki pomagajo pri venski bolezni, so: navadni divji kostanj, glog, lobodika, azijski vodni popnjak, virginski nepozebnik in navadni rman. Priporočajo tudi prehranska dopolnila v obliki ekstrakta grozdnih pešk in zelenih alg.
Kot preventivo pri nastanku krčnih žil priporočajo kolesarjenje in premore med daljšimi obdobji sedenja (kratek sprehod ali v sedečem oz. ležečem položaju dvignemo noge višje od višine glave).
Ledvični kamni so trda mineralna zrna, ki se lahko oblikujejo v ledvicah in povzročajo bolečino, okužbe in v nekaterih primerih tudi blokado urinarnega trakta. Ti kamni so lahko zelo boleči in lahko povzročijo resne zdravstvene težave.
Ključni poudarki:
Ledvični kamni so trda mineralna zrna, ki se oblikujejo v ledvicah in lahko povzročajo hude bolečine ter blokado urinarnega trakta.
Simptomi vključujejo močne bolečine v ledvenem predelu, pogosto uriniranje, kri v urinu, slabost in bruhanje.
Dejavniki tveganja so dehidracija, prehrana z visoko vsebnostjo soli in beljakovin ter nekatera zdravstvena stanja.
Preventiva vključuje zadosten vnos tekočine, zmanjšanje vnosa soli in beljakovin ter omejitev živil z visoko vsebnostjo oksalata.
Ledvični kamni so ostre, kristalne strukture in različnih velikosti, najpogosteje pa se oblikujejo iz odpadnih snovi, ki se izločajo v urinu. Sprva so zelo drobni, šele po več letih pa se tako ledvični kamni povečajo, da začno povzročati težave. Imajo jih ljudje vseh starosti, pogostejši pa so pri moških v starostnem obdobju med 30 in 50 let.
Ledvični kamni lahko povzročajo kup težav
Drobni ledvični kamni se brez posebnih težav izločajo s sečem. Večji ledvični kamni ali njihovi odkruški pa lahko pri prehajanju skozi sečevod povzročajo izjemno boleče krče sten sečevoda. Med najznačilnejše simptome, ki to nakazujejo, sodi huda bolečina, ki izvira v ledvenem predelu in seva prek boka do notranjega dela stegen. Ta bolečina se imenuje ledvična kolika, mnogi pa jo opisujejo kot eno izmed najhujših poznanih bolečin.
Ledvično koliko običajno spremljajo nenadna potreba po uriniranju, nemir, hematurija, potenje in bruhanje. Bolečina navadno traja od 20 do 60 minut, njen glavni vzrok pa je peristaltika sečevoda, ki skuša izriniti nastali ledvični kamen.
Ledvični kamni in vzroki za nastanek
Med prehranske vzroke za tvorbo ledvičnih kamnov sodijo premajhen vnos tekočine na en in visok vnos živalskih beljakovin, natrija in rafiniranih sladkorjev na drugi strani. Poleg prehranskih pa lahko ledvične kamne povzročajo tudi drugi vzroki.
Verjetnost za nastanek ledvičnih kamnov po drugi strani zmanjšuje kalij, saj ta spodbuja izločanje citrata v seč, ta pa zavira tvorbo kristalov. Tudi povišan vnos magnezija naj bi verjetnost tvorbe kamnov zmanjšal, ker je tudi magnezij, podobno kot citrat, zaviralec kristalov v seču.
Simptomi ledvičnih kamnov
Simptomi ledvičnih kamnov se lahko razlikujejo, odvisno od velikosti in položaja kamna. Nekateri ljudje morda ne občutijo nobenih simptomov, dokler se kamen ne premakne v urinarni trakt. Najpogostejši simptomi vključujejo:
Bolečino v hrbtu, trebuhu ali strani
Bolečino pri uriniranju
Rožnato, rdeče ali rjavo obarvan urin
Slabost in bruhanje
Pogosto uriniranje
Vročina in mrzlica, če pride do okužbe
Prilagodite prehrano!
Najpomembnejši ukrep, ki ga v izogib ledvičnim kamnom lahko sprejmemo, je pitje vode – popiti jo je treba toliko, da dnevno izločimo okrog dva litra urina. Ker na nastanek ledvičnih kamnov vpliva tudi prehrana, bogata z beljakovinami, je nekaj omejitev potrebno sprejeti tudi pri tem. To pomeni, da na naš jedilnik meso uvrstimo redkeje. Manjkrat naj bo na krožniku tudi hrana z oksalati, denimo pesa, čokolada, kava, oreščki in pšenični otrobi. Priporočljivo je tudi zmanjšanje količine soli v jedeh, saj ta vsebuje natrij, ki tvorbo ledvičnih kamnov povzroča.
Naravna pomoč in preventiva
Povečajte vnos tekočine
Eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje ledvičnih kamnov je pitje veliko tekočine, zlasti navadne vode. To pomaga preprečiti kristalizacijo soli in mineralov, ki lahko vodijo v nastanek kamnov.
Zmanjšajte vnos soli
Visok vnos soli v prehrani lahko poveča tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Omejitev vnosa soli pomaga zmanjšati koncentracijo mineralov, ki lahko povzročijo nastajanje ledvičnih kamnov.
Omejite živila z visoko vsebnostjo oksalata
Nekatera živila, kot so pesa, špinača, rabarbara in oreščki, so bogata z oksalatom, snovjo, ki lahko prispeva k nastanku kalcijevih oksalatnih kamnov. Zmanjšanje teh živil lahko pomaga preprečiti nastajanje kamnov.
Zelišča
Nekatera zelišča, kot je konjski rep, peteršilj, … imajo diuretične lastnosti, ki lahko pomagajo pri čiščenju ledvic. Koristna je lahko tudi kopriva, ki lahko poveča pretok urina in pomaga ozplakniti kamne iz ledvic.
Uživanje citrusov
Citrusi, med katere spadajo na primer limone in pomaranče, vsebujejo citrat, ki lahko pomaga preprečiti nastanek kamnov. Pitje blage limonade brez sladkorja je najbolj preprost način za povečanje vnosa citrata.
Redna telesna aktivnost
Redna telesna aktivnost lahko pomaga preprečiti nastanek kamnov, saj spodbuja zdravo prekrvavitev in presnovo.
Recept za sirup
V veliko pomoč pri izločanju ledvičnih kamnov pa bo tudi naraven pripravek iz olivnega olja, peteršiljeve korenine, limone, medu in javorjevega sirupa. Njegova priprava je hitra in enostavna, zanj pa potrebujemo po 250 gramov hladno stiskanega olivnega olja ter isto količino peteršiljeve korenine, limone in medu iz ekološke pridelave ter nekaj žlic javorjevega sirupa.
Limono dobro očistimo in jo z olupkom vred narežemo na kose. Očistimo in narežemo tudi korenino peteršilja in oboje stresemo v mešalnik. Dodamo javorjev sirup, med in olivno olje ter na največji hitrosti mešamo, dokler ne dobimo homogene mešanice.
Pripravek iz posode prelijemo v steklen kozarec in ga postavimo v hladilnik. Priporočljivo je, da ga vsako jutro uživamo po eno žlico na prazen želodec.
Lanena semena so prava zakladnica hranilnih snovi – bogata so z esencialnimi maščobnimi kislinami, ki uravnavajo raven holesterola, zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja ter celo varujejo pred nekaterimi rakavimi obolenji. Laneno seme ob vitaminih in mineralih vsebuje tudi visok odstotek topnih in netopnih vlaknin, ki v prebavnem traktu nase vežejo vodo, nabreknejo ter tako mehčajo blato in spodbujajo delovanje črevesja.
Številni laneno seme uvrščajo med najbolj zdrava živila na svetu. Paleta zdravilnih učinkov lanenega semena je namreč izredno široka – pripomore k zniževanju tveganja za srčne bolezni, preprečuje srčno kap ter zmanjšuje nivo škodljivega LDL holesterola v krvi.
Laneno seme in zdravje
Laneno seme slovi tudi po visoki vsebnosti antioksidantov ligninov, ki v organizmu delujejo tako, da iz njega izločajo škodljive proste radikale, ki škodujejo celicam in lahko povzročajo številne bolezni. Lignini so bogati tudi z rastlinskim estrogenom, ki naj bi preprečeval nastanek raka na dojkah, pomagal pri uravnavanju menstrualnega cikla in pri težavah s plodnostjo.
Uživanje lanenih semen ali lanenega olja obenem ugodno vpliva tudi na raven sladkorja v krvi in zmanjšuje apetit. Poleg tega laneno seme zavira shranjevanje maščob v telesu oziroma povečuje njihovo izgorevanje ter pomaga ohranjati mišično tkivo. Uživanje lanenega semena ugodno vpliva tudi na prebavo, saj spodbuja metabolizem in čisti črevesje.
Priporočljivo je, da vsak dan pojemo eno ali dve veliki žlici lanenega semena, ki ju pomešamo z večjo količino tekočine. Laneno seme je tudi odličen, okusen in predvsem zdrav dodatek h kosmičem, jogurtu ali smoothiejem. Več o lanenem semenu najdete TUKAJ.
Pripravimo si čaj iz lanenih semen
Za izgubljanje odvečnih kilogramov ali nadležnega celulita (več si preberite tukaj) pa si iz lanenih semen na preprost način lahko pripravimo tudi čaj. Zanj potrebujemo tri jedilne žlice lanenih semen, ki jih vmešamo v en liter vrele vode. Najbolje je, da si čaj skuhamo zvečer, mešanico v loncu pustimo čez noč, čaj pa pričnemo piti komaj naslednje jutro. Priporočljivo je, da pol ure pred vsakim dnevnim obrokom popijemo 150ml čaja. Za optimalne rezultate dnevno popijemo med tri in štiri skodelice čaja, kuro pa ponavljamo 10 dni.
Čaj iz lanenih semen bo pripomogel k izgubljanju odvečnih kilogramov oziroma ohranjanju zdrave telesne teže. Poleg tega bo pomagal tudi pri boljšemu izgledu kože, saj ji bo podaril zdrav sijaj, elastičnost in vitalnost.
Človeška agresivnost je navzoča vsepovsod. To je močna energija, ki je povzročiteljica številnih oblik trpljenja in neugodja. Ne kaže se le v fizični obliki, temveč tudi v sovraštvu, nejevolji, jezi, zameri, maščevanju, in še bi lahko naštevali. Vsak človek je kdaj deležen negativnih čustev, četudi si tega ne želi. To povzroča nastajanje telesnih in psihičnih bolezni ter zastruplja naša življenja in medsebojne odnose.
Veliko lažje je uporabljati fizično kot obvladovati psihično energijo, vseeno pa z željo in trudom z naslednjimi nasveti lahko usmerjate tudi to.
Ne menite se za vljudnostne fraze in sram ter napišite vse, kar vas muči in razžira. Držanje agresije v sebi je namreč najslabše, kar lahko storite.
Plahi in sramežljivi boste z vajo ugotovili, da je včasih dobro svojo nejevoljo ali zamero zaupati tudi ljudem, ki so vam blizu in situacija se bo izboljšala. Vseeno pa tega dejstva ne smemo posploševati in misliti, da je svobodno izražanje agresivnosti vedno pravilno in koristno. Besede, izrečene v trenutku slabosti, lahko uničijo vaš odnos, prav tako pa se to lahko zgodi pri potlačeni jezi. Včasih pomaga že popolnoma neškodljiv način, kot je udarjanje po blazini ali trganje časopisa, kar učinkuje v tistem trenutku.
Energiji agresivnosti lahko spremenite tudi njen cilj in obliko izražanja, vendar še vedno ohranite njeno intenzivnost. Usmerite jo v nekaj pozitivnega, kot je pospravljanje stanovanja ob najljubši glasbi, intenzivno učenje za izpit, ki ste ga padli ali dolg in sproščujoč tek. Ugotovite, kaj vas sprošča in vsa agresija lahko postane ustvarjalna sila!
Čeprav s hrano v prvi vrsti tešimo lakoto in z njo v telo vnesemo sestavine, ki jih potrebuje za normalno delovanje, obstajajo tudi živila oziroma sestavine, ki nas lahko naredijo le še bolj lačne oziroma nam vzbudijo občutek lakote. Večinoma gre za umetna sladila, ki so le nadomestek pravega sladkorja, pa tudi za živila brez zadostne vsebnosti vlaknin in beljakovin.
Čips in drugi slani prigrizki
Slani prigrizki vas naredijo lačne, ker so polni soli, ta pa lahko telo precej dehidrira in vašemu telesu tako dopoveduje, da je lačno, čeprav je v resnici potrebno tekočine. Slani prigrizki ob tem ne vsebujejo veliko beljakovin in vlaknin, imajo pa kalorije.
Namesto tradicionalnih slanih prigrizkov si zato naredite čisto svoje, domače, na primer iz sladkega krompirja ali zelenjave. Ti vsebujejo več vlaknin, z njimi pa lahko nadzorujete tudi vnos soli v telo.
Pijače z umetnimi sladili
Strokovnjaki opozarjajo pred morebitnim vplivom umetnih sladil na telesno težo, spet drugi pa pravijo, da nas nadomestki sladkorja lahko naredijo lačne. Sladila, tako prava kot umetna namreč možgane in telo »navadijo« na sladek okus, ampak ko ne jemo pravega sladkorja, tudi njegov učinek ni takšen, kot pri pravem sladkorju. Telo zato kljub zaužitju umetnih sladil zahteva dodaten pravi sladkor, ki ima določene učinke, kar se lahko pokaže v obliki lakote.
Če pijete veliko pijač brez sladkorja oziroma z dodanimi umetnimi sladili, to količino omejite. Če že, si takšno pijačo privoščite po kosilu. Takrat namreč veste, da ste se že najedli in ne potrebujete dodatnega vnosa živil, četudi vam telo morda namiguje, da ste lačni.
Sladke ploščice
Vse, kar vsebuje nadomestke sladkorja, lahko povzroči lakoto. Tako je tudi s sladkimi ploščicami, ki ob tem sicer vsebujejo zdrave žitarice, ampak zaradi umetnih sladil niso tako kakovostne, kot bi si morda mislili.
Namesto ploščic z dodanim umetnim sladkorjem zato izberite tiste, ki vsebujejo polnovredna žita in oreščke, ob tem pa naj vsebujejo še nekaj vlaknin in beljakovin, da boste vsaj za nekaj časa potešili lakoto.
Sadni sokovi
Čeprav sadni sokovi morda ne vsebujejo dodatnega sladkorja in so sadeži sveže iztisnjeni, sok vsebuje sladkor. In ko ga popijmo veliko, se krvni sladkor poviša zelo hitro, kar za telo predstavlja svojevrsten šok.
Namesto soka zato raje pojejte sveže sadje, s katerim boste zaužili še vlaknine in vodo. Če sadje kombinirate z beljakovinami, boste uravnavali krvni sladkor in se nasitili, namesto sadnih sokov pa si za žejo naslednjič raje natočite vodo.
Testenine
Navadne testenine, ki so svetlejše barve, so po navadi oropane hranil, ki jih vsebujejo polnozrnate. Če pa vlaknin ne jemo, se tudi ne nasitimo tako, kot je treba.
Zato posezite po polnozrnatih testeninah, ki jih danes lahko najdete že skoraj v vsaki prodajalni, kjer imajo tudi navadne testenine.
Suši
Suši vsebuje refinirani beli riž, ki skoraj nima vlaknin, in sojino omako, ki telo dehidrira, zato ste po njej žejni (zaradi česar pogosto lahko občutite tudi lakoto). Kljub majhni porciji ima suši tudi presenetljivo veliko kalorij.
Obrok začnite z veliko skledo solate in juho, ko izbirate suši, pa naročite le enega, pa še tega z rjavim rižem in z malo sojine omake.
Kosmiči
Nekateri kosmiči so prave bombe sladkorja, zlasti če jih uživate v večjih količinah, lahko pa vsebujejo tudi izredno malo vlaknin.
Izberite kosmiče, polne vlaknin in brez sladkorja. Če jim dodate nekaj sadja in malce mandljevega masla, jim boste dodali vlaknine in beljakovine, lahko pa jih zmešate tudi skupaj z jogurtom.
Z nekaj preprostimi triki tako lahko poskrbite, da ne boste (pre)hitro spet lačni. Pomembno je, da telo zaužije dovolj beljakovin in vlaknin, sladkor, sol in kakršne koli umetne dodatke pa omejite. Ne le, da ne boste kmalu spet lačni, tudi počutili se boste bolje.
