Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi posledic kajenja umre kar šest milijonov ljudi. Vodilni strokovnjaki s področja javnega zdravja so v najnovejši izdaji zdravstvene znanstvene revije The Lancet napovedali, da bo kajenje, če ga ne ustavimo, v 21. stoletju terjalo milijardo smrtnih žrtev.
Poziv k svetu brez cigaret
Mednarodni strokovnjaki so v reviji zahtevali prenehanje prodaje tobaka v petindvajsetih letih, to je do leta 2040. Z dovolj politične podpore in ukrepov proti tobačni industriji, osnovanih na znanstvenih dejstvih, bi lahko v manj kot treh desetletjih na svetu kadilo manj kot pet odstotkov odraslih, so prepričani.
Potrošnja tobaka upada
V zadnjih letih je potrošnja tobaka v večini držav sicer upadla, a bo brez sprejetja resnejših ukrepov leta 2025 še vedno kadilo okrog 1,1 milijarde ljudi, v tem stoletju pa jih bo umrla milijarda, napovedujejo organizatorji poziva. Po njihovem mnenju bi morali Združeni narodi vložiti ogromne napore, usmerjene proti prodaji oziroma potrošnji tobačnih izdelkov. Sicer bo po njihovih napovedih število kadilcev vztrajno naraščalo, najhitreje v državah Afrike in vzhodnega Sredozemlja.
Enotna škatlica cigaret
Rešitev, ki se ji tobačna industrija krčevito upira, bi lahko bile enotne, enobarvne škatlice cigaret, ki se ne ločijo glede na znamko. S svojim nevtralnim in neprivlačnim videzom od kajenja odvračajo predvsem mlade. Enotne škatlice cigaret je leta 2012 najprej uvedla Avstralija. Število kadilcev je po njihovi uvedbi upadlo, a tobačna industrija trdi, da je bilo to posledica povišanja davkov. Enotno škatlico cigaret bo kot prva v Evropi letos uvedla Irska, naslednje leto pa ji bo sledila Velika Britanija. O takem ukrepu razmišljata tudi Francija in Nova Zelandija. Morda bo kmalu na vrsti tudi Slovenija?
Balastne snovi oziroma vlaknine igrajo ključno vlogo pri prebavi in presnovi. Po obroku, bogatem z vlakninami, bomo dalj časa siti, zato pomagajo tudi pri uravnavanju telesne teže. Katera hrana jih vsebuje največ?
Balastne snovi najdemo v olupkih, lupinah in ogrodjih sadja, zelenjave, žit, semen in stročnic. To so pravzaprav kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih telo ne more prebaviti. V živilih predstavljajo določeno maso, vendar nobene energije. Mnogo časa so balastne snovi veljale za nepotrebne, vendar so izredno pomembne za naše zdravje.
Veliko vlaknin najdemo predvsem v otrobih, stročnicah, mandljih, polnozrnatem ali rženem kruhu, sveži zeleni zelenjavi (npr. v solati, radiču, poru, peteršilju, špinači, brokoliju, stročjem fižolu, ohrovtu, zelju, paradižniku …) in sadju (jabolka, hruške, pomaranče, slive …).
Želite shujšati? Jejte vlaknine!
Vlaknine so izredno dobrodošla pomoč pri hujšanju in pri uravnavanju telesne teže. Ker jih je treba dobro prežvečiti, imajo možgani zadosti časa, da zaznajo, da telo sprejema hrano in hitreje »izklopijo« občutek lakote. Tudi sicer žvečenje spodbuja prekrvavljenost dlesni.
Vlaknine imajo sposobnost, da vsrkajo do 200-krat toliko tekočine, kot je njihova lastna teža. V želodcu zato nabreknejo in razširijo njegove stene, živci želodca pa možganom sporočijo, da je želodec poln. Po obroku, bogatem z balastnimi snovmi oz. vlakninami, se bomo dalj časa počutili sito tudi zato, ker poskrbijo za enakomeren in počasen dvig krvnega sladkorja. To pomeni postopno izločanje inzulina (in v manjših količinah), telo pa dalj časa sploh ne občuti potrebe po hrani. Naj dodamo, da vlaknine nase vežejo tudi manjše količine maščobe in delujejo blago odvajalno.
Varujejo zdravje prebavil
Obrok, bogat z vlakninami, bo pospešil želodčno aktivnost in izločanje odpadnih snovi skozi prebavno cev. Balastne snovi, ki prepotujejo prebavni trakt, nase vežejo veliko rakotvornih in strupenih snovi iz hrane, pa tudi holesterol in žolčne kisline. Na tak način se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na debelem črevesju (in na ostalih delih), srčno-žilnih bolezni in žolčnih kamnov. Ker vlaknine zavirajo izločanje želodčnih kislin, pomirjajo razne želodčne tegobe. Pozitivni učinki hrane, bogate z vlakninami, se kažejo tudi na bolnikih s Chronovo boleznijo.
Če vlaknin primanjkuje …
Najpogostejša bolezen prebavil, ki doleti tiste, ki imajo v svoji prehrani premalo vlaknin, je sindrom razdraženega debelega črevesja. Pogosto prihaja tudi do zaprtja, ki lahko vodi v nastanek hemoroidov, hiatusne hernie ali vnetja slepiča.
Delimo jih na topne in netopne
Med topne balastne snovi spadajo pektini in različne rastlinske gume (gvara, traganta). Med netopne balaste štejemo celulozo, hemicelulozo in lignin. Za naše zdravje so pomembne tako ene kot druge. Topni balasti so tisti, ki nase vežejo ogromno vode in s tem spodbujajo prebavo in občutek sitosti. Hrana, bogata s tako vrsto vlaknin, je še posebej koristna za diabetike, saj jim zniža potrebo po inzulinu skoraj za polovico. Netopni balasti so tisti, ki na črevesno vsebino vežejo strupene snovi in pospešujejo ter lajšajo njihovo izločanje iz telesa. Zelo dobro preprečujejo zaprtje.
Vlaknine so nujne, a z njimi ne pretiravajte
Priporočena dnevna količina vlaknin je 30 g. To lahko preprosto dosežete že s štirimi rezinami polnozrnatega kruha, dvema jabolkama ali pomarančama, hruškami in korenčkom. Nikar pa z vnosom vlaknin ne pretiravajte, saj omejujejo absorpcijo železa, cinka, kalija iz živil, ki jih zaužijemo pri istem obroku. Absorpcijo slednjih ovirajo zlasti vlaknine z veliko fitinske kisline. Ta se nahaja predvsem v čistih otrobih, manj je je v polnovrednem kruhu.
Na prvi pomladni dan, v petek, 20. marca 2015, se v Ljubljani začenja tretja sezona priljubljene prehranske tržnice Odprta kuhna. Do konca oktobra bodo sončni petki na Pogačarjevem trgu spet namenjeni okušanju tradicionalne slovenske, pa tudi mednarodno raznolike kulinarike, ki nam jo bodo postregli ponudniki iz restavracij s celotne Slovenije. Projekt Odprta kuhna je prejemnik prestižnih nagrad Jakob in sejalec.
Na prvi pomladni dan se v središče Ljubljane vrača priljubljena prehranska tržnica Odprta kuhna, ki letos svoja vrata odpira že tretjič. Letošnja Odprta kuhna bo obiskovalcem ponudila obogaten izbor ponudnikov, saj se bodo »starim znancem« pridružili novi, a vsem dobro znani mojstri kulinarike. Obiskovalci bodo lahko izbirali med domačimi in tujimi specialitetami, različnimi tehnikami ter sestavinami iz bližnjih in daljnih krajev. Sončni petki bodo med 8. in 20. uro na Pogačarjevem trgu tradicionalno stičišče za kulinarične sprehode ter druženja s prijatelji in znanci.
Zgodaj pomladi se marsikdo počuti razdraženo in brez energije. Nikar se ne prepustite nejevolji, ampak se postavite na noge in – začnite hoditi! Pomlad je čas aktivnosti, ko moramo svoje telo prebuditi iz zimskega spanja in melanholije. Pomladne utrujenosti ne boste premagali z lenim posedanjem po »kavicah«, ampak s fizično aktivnostjo.
Hoja je ena od najboljših oblik aerobne vadbe, pri kateri praktično ni možnosti, da bi se poškodovali. Poleg tega je povsem brezplačna. Od nas ne zahteva posebnega časa, saj lahko hodimo že na poti v službo, gremo peš po opravkih ali v trgovino. Pravo doživetje pa so seveda spomladanski sprehodi v naravi.
Za kaj vse je hoja koristna?
Če vam fizična aktivnost, kot je tek, ni blizu, izberite hojo. Hoja pomaga zniževati tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in diabetesa tipa 2. Kdor redno hodi, ima tudi manj težav s povišanim holesterolom v krvi. Če hodite nekaj ur tedensko (vsaj eno uro na dan), boste zmanjšali celo tveganje za nastanek raka. Hoja dobrodejno vpliva na mentalno zdravje, saj deluje protistresno, odpravlja anksioznost in depresijo.
Kako povečati pozitivne učinke hoje?
Začnite počasi in postopno, zadajajte si majhne cilje. Ko boste že natrenirani, tempo nekoliko dvignite. Bolj intenzivno kot boste hodili, več kalorij boste pokurili. Hoja ima najboljše učinke na srce, pljuča in splošno zdravje pri hitrosti od 4,8 do 6,4 kilometra na uro. Nikar se ne obremenjujte, če ne boste dosegali popularnih ciljev, kot so ena ura hoje na dan ali 10.000 korakov dnevno (to je približno 8 kilometrov dnevno). Da boste začutili pozitivne učinke hoje na zdravje je dovolj, da na dan hodite že pol ure (2 do 3 kilometre).
Hoja nas bolj utrudi kot tek
Mnogi menijo, da je hoja veliko lažja od teka, vendar to ni res. Recimo da petkilometrsko progo pretečete v tridesetih minutah, prehodite pa jo v eni uri. Ker je hoja dolgotrajnejša kot tek, več časa obremenjujete tudi mišice. Poleg tega tek za telo predstavlja veliko lažje opravilo kot hoja. Pri teku mišice postanejo bolj učinkovite; z manj dela dosežejo večji učinek kot pri hoji. Prav zato nas hoja (še posebej hitra) utrudi bolj kot tek.
Ste že poskusili nordijsko hojo?
Nordijska hoja je v zadnjem desetletju v Sloveniji postala zelo priljubljena oblika aerobne vadbe. Od klasičnega pohodništva s palicami se razlikuje po intenzivnejši uporabi palic, pri enakem tempu kot pri navadni hoji ali pohodništvu pa pri njej izgoreva več energije. Primerna je še posebej za ženske, ki lahko z njeno pomočjo izgubijo maščobne obloge, ki se jih je sicer težko znebiti. S pravilnim izvajanjem nordijske hoje aktiviramo 90 odstotkov vseh mišic. Če vas zanima ta oblika hoje, se udeležite njenega tečaja. Nikar ne poskušajte sami, saj si lahko z nepravilnimi gibi naredite precej škode.
Nevarnosti mestnega smoga se dobro zavedamo, pogosto pa pozabljamo na še eno vrsto smoga, ki se nahaja predvsem v našem domu. Povzroča ga sevanje naših električnih naprav, kot so računalniki, televizija in mobilni telefoni. Elektromagnetni smog ali krajše elektrosmog ima številne negativne posledice na naše zdravje in počutje.
Elektrosmog povzročajo naprave, ki se napajajo z električnim tokom. Različne znanstvene raziskave so potrdile, da sevanje takšnih naprav negativno vpliva na hormona melatoninin serotonin. Posledice tega so tako psihične (sem prištevamo motnje spanja, razdražljivost, depresijo, slabo koncentracijo …) kot fizične (napetost v vratu in hrbtu, slabost, glavobol, oslabljena odpornost in nenazadnje tudi povečano tveganje za nastanek raka). Elektrosmoga ne moremo povsem izničiti, lahko pa ublažimo njegov učinek.
Kako si pomagati?
Proti električnemu sevanju v stanovanju se lahko borimo že s pomočjo pogostegaprezračevanja. Čim večkrat odprite vsa okna in vrata vašega doma. Pomembno je, da dihate svež zrak in ne zrak, onesnažen z elektromagnetnim smogom.
Pomagate si lahko tudi s sobnimi rastlinami, ki čistijo zrak. Koliko takih rastlin imeti? Idealno je, da imate eno na vsako elektronsko napravo, ki povzroča smog. Priporočamo rastline, kot so okrasna palma, salonska palma, gumijevec, fikus, praprot, samolist in azijski datljevec.
Če imate to možnost, je zelo priporočljiva tudi uporaba morske vode, ki odlično absorbira okoljska onesnaževala. Doma ali v pisarni jo hranite v skledi, ki jo postavite v bližino računalnika, omarice z varovalkami ali električnega števca.
Elektromagnetno sevanje nase dobro vežejo tudi nekateri dragi kamni, kot je črn turmalin. Imejte ga v bližini računalnika, mobilnega telefona ipd. Drage kamne je treba redno čistiti pod tekočo vodo, da se z njih spere elektromagnetno energijo, ki so jo akumulirali.
Seveda pa je pomembna tudi sama preventiva. Telefona med spanjem nikoli ne polnite ob svoji glavi. Vse elektronske naprave pred spanjem izklopite. V sobi, kjer spite, imejte čim manj elektronskih naprav. Če uporabljate električno budilko, jo nadomestite z navadno. Tudi halogenske žarnice raje zamenjajte z navadnimi. Zrak v svojem domu lahko očistite tudi s pomočjo določenih naprav, kot je denimo ionizator.
Tisti, ki imate vrt ali vsaj kakšen kos zemlje, morda že komaj čakate, da začnete z obdelovanjem, gnojenjem in sajenjem najrazličnejših posevkov. Obdelovanje povsem svojega vrta ima namreč poseben čar, opazovanje zelenjave in drugih rastlin, kako rastejo in se razvijajo, pa mnogim predstavlja poseben užitek. Ne le to, če zelenjavo gojite sami, vsaj veste, kaj jeste. Obranite jo lahko kemikalij, pesticidov, umetnih gnojil in drugih morebitnih dodatkov, ki se morda skrivajo v zelenjavi, ki jo kupite v trgovinah.
Na Primorskem so tla toplejša
Z marcem se je začela tudi meteorološka pomlad in tla so se po zimskih mesecih nekoliko že ogrela, a še vedno niso dovolj topla, da bi lahko začeli s sejanjem. Tla na Primorskem v teh dneh po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) merijo osem stopinj Celzija, na severovzhodu države, ki je sicer znan po velikih kmetijskih površinah, pa so tla hladnejša. Z izjemo Primorske je temperatura tal še prenizka, da bi lahko posejali prva semena na prostem, saj seme v prehladnih in prevlažnih tleh ne kali dobro.
Tla so letos je redko zmrznila
V tej zimi so kmetijska tla sicer le redko zmrznila, saj povprečne temperature zraka niso bile tako nizke, kot bi morda pričakovali, skladno s tem pa so bila precej topla tudi tla.
V osrednji Sloveniji je bila povprečna temperatura tal na globini 10 centimetrov januarja več kot dve stopinji Celzija višja od povprečja, februarja pa so bile te razlike manjše. V Ljubljani se tla do konca lanskega leta sploh niso ohladilo pod nič stopinj Celzija, pozneje pa je občasno zamrznil le površinski sloj tal, saj so bila tla vse do 18. februarja pokrita s snegom. Na severovzhodu države so bili dnevi s snežno odejo redki in tla so bila izpostavljena večjemu temperaturnemu nihanju. Najbolj so se tla ohladila v prvi dekadi februarja, ko se je ozračje shladilo do približno –10 stopinj Celzija. Površinski sloj tal do globine petih centimetrov pa je v posameznih dneh zamrznil tudi na Goriškem.
Kdaj začeti sejati?
Dokler so tla na prostem še prehladna, lahko semena sadimo na primer v lončke na okenskih policah, še preden se lotimo sejanja zunaj, pa poskrbimo za primerno obdelavo tal. Trudimo se, da uporabimo organska gnojila, zemljo pa dobro prekopljemo in zrahljamo.
Kdaj začeti sejati, je seveda odvisno od vrste zelenjave, ki jo želimo vzgojiti. Za korenček in peteršilj je dovolj, če je temperatura tal okoli deset stopinj Celzija, za nizek fižol pa mora biti zemlja že toplejša (15 stopinj). Za kumare in buče naj bo temperatura tal najmanj 18 stopinj Celzija. Od temperature tal je namreč odvisno, kako in koliko časa bo seme kalilo – v hladnejšo zemljo bomo sejali, dlje bomo čakali.
S sejanjem naj v teh dneh še ne mudi, saj se temperature tal lahko spreminjajo izredno hitro, poleg tega lahko pregovorno nenadna aprilska deževja zemljo še bolj ohladijo kot sicer. Bob lahko posejemo že od februarja, na nizke temperature pa so še najmanj občutljiva semena solate, motovilca, kapusnic, radiča … Marca lahko že sadimo čebulo, česen in por, nikakor pa ne hitimo s krompirjem.
Če semena niso vključena v vašo prehrano, je čas, da to spremenite. Ta drobna in izjemno bogata hrana vsebuje ogromno beljakovin, vlaknin in zdravih maščob. Vendar niso vsa semena enaka. Nekatera po svojih lastnostih izstopajo iz množice. Če želite telo oskrbeti z vsemi nujno potrebnimi hranili, k vašim jedem vključite tri spodaj naštete vrste supersemen.
Laneno seme
Ta majhna rjava semena slovijo po visoki vsebnosti vlaknin, ki skrbijo za pravilno delovanje prebavnega sistema in vzdržujejo zdrav nivo holesterola v krvi. Študije so pokazale, da laneno seme lahko pripomore k nižjemu krvnemu pritisku, ogromne količine lignina v njem pa pomagajo zmanjševati tveganje za nastanek raka. Nekateri raziskovalci menijo, da to seme zaradi posebne kombinacije omega maščobnih kislin in lignina lajša nenadne vročinske valove, ki pestijo in povzročajo nelagodje ženskam v menopavzi.
Laneno seme lahko uporabite v smoothiju, ga posujete po jutranji ovseni kaši ali dodate masi za pecivo. V 30 g lanenega semena se skriva 5 g beljakovin, 8 g vlaknin in 11 g zdravih maščob – vse v 150 kalorijah. Priporočajo uživanje mletega ali zdrobljenega lanenega semena, saj le tako iz njega dobimo hranilne snovi. Za pospeševanje prebave priporočajo uživanje celih semen, ki se v prebavilih napihnejo in pospešujejo izločanje. Seveda je takrat treba piti tudi veliko vode.
Chia seme
Če iščete semena, ki spodbujajo hujšanje, so chia semena prava izbira. So zelo nasitna: 30 g teh semen vsebuje 137 kalorij; 11 g vlaknin in 4 g beljakovin. Ko jih namočimo v vodo, se zmanjša tudi njihova kalorična gostota. Takrat absorbirajo tudi do 10-kratno količino svoje teže in ustvarijo nekakšen gel, ki upočasni razgradnjo ogljikovih hidratov v krvni sladkor (zaradi tega jih priporočajo tudi diabetikom). Zaradi svoje lastnosti, da v vodi zelo nabreknejo, smo po njihovem zaužitju več ur siti. Želatino iz chia semen lahko uporabimo za pripravo zdravih pudingov ali za zgoščevanje smoothija.
Konopljino seme
Konopljino seme vsebuje ogromne količine hranil. Ima sicer manj vlaknin kot laneno in chia seme, vendar ju prekaša v količini beljakovin in omega-3 maščobnih kislin, ki znižujejo krvni pritisk in holesterol v krvi ter delujejo protivnetno. Beljakovine v tem semenu vsebujejo vse aminokisline, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje. Z njimi lahko na naraven način nadomestite tudi uporabo proteinskega praška. Konopljino seme lahko uporabite v smoothiju, solati, juhi, pecivu oz. ga dodate praktično kateri koli jedi. 30 g tega semena ima 160 kalorij.
Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015 (SOER 2015). V poročilu je zajeta celostna ocena okolja v Evropi, ki vključuje podatke na svetovni, regionalni pa tudi nacionalni ravni ter primerjave med posameznimi državami. Ob tem napoveduje, kako bo z okoljem v naslednjih petih letih in svari pred preobremenjenostjo okolja, ki seveda vpliva tudi na zdravje in blaginjo ljudi.
In kaj poročilo ugotavlja? Med drugim so navedli, da se je s politikami EU onesnaženost v glavnem zmanjšala, kakovost zraka in vode v Evropi pa izboljšala. A približno polovica vodnih teles v Evropi kmalu najbrž ne bo dosegla dobrega ekološkega stanja. Nadaljnja degradacija ekosistemov ogroža tudi gospodarsko proizvodnjo in blaginjo v Evropi.
Več recikliranja in učinkovitejša raba virov
Biotska raznovrstnost se še naprej zmanjšuje, leta 2012 pa so ekološko kmetijstvo uporabljali na manj kot šestih odstotkih kmetijskih površin v Evropi. Na področju učinkovite rabe virov se je domača poraba snovi zmanjšala na 13,7 tone na osebo v letu 2012, deloma zaradi propada gradbene industrije v nekaterih državah. Stopnje recikliranja odpadkov so se med letoma 2004 in 2012 zvišale v 21 državah, stopnje odlaganje odpadkov na odlagališčih pa so se znižale v 27 od 31 držav.
Zelena industrija raste
Izpusti toplogrednih plinov so se kljub 45-odstotnemu povečanju gospodarske proizvodnje od leta 1990 zmanjšali za 19 odstotkov. Poraba fosilnega goriva je ob tem padla, prav tako je manj izpustov nekaterih onesnaževal v prometu in industriji. Med letoma 2000 in 2011 so se zelene industrije v EU povečale za več kot 50 odstotkov, kar jih uvršča med redke sektorje, ki so kljub krizi dosledno rasli, so poročilo povzeli pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Okoljska politika je, tako ugotavljajo v poročilu, omogočila tudi izboljšanje kakovosti pitne in kopalne vode ter zmanjšala izpostavljenost ključnim nevarnim onesnaževalom.
Onesnažen zrak krivec za bolezni
Onesnažen zrak in hrup še naprej škodujeta zdravju zlasti v mestih. Leta 2011 je bilo mogoče približno 430.000 prezgodnjih smrti v EU pripisati drobnim trdnim delcem, izpostavljenost okoljskemu hrupu pa vsako leto prispeva k vsaj 10.000 primerom prezgodnje smrti zaradi srčne bolezni. Uporaba kemikalij v potrošniških izdelkih povečuje tveganje za pojav endokrinih bolezni in motenj pri ljudeh. EU ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka in prilagajanje podnebnim spremembam sicer izvaja, ampak očitno to ne zadostuje za preprečitev bolezenskih simptomov.
Kaj nameravajo storiti?
Strokovnjaki ugotavljajo, da bodo za reševanje težav, s katerimi se srečuje Evropa, potrebne velikopoteznejše politike, boljše znanje in pametnejše naložbe, s pomočjo katerih bodo morali preoblikovati ključne sisteme (prehranski, energetski, stanovanjski, prometni, finančni, zdravstveni, izobraževali).
Začelo se je pomladansko vreme! Zunanje temperature so že nekoliko višje, dnevi znatno daljši, razvaja nas sonce. Vse več časa tako preživljamo zunaj, s tem pa smo tudi bolj izpostavljeni nevarnim sončnim žarkom. Poskrbite za to, da boste pred njimi ustrezno zaščiteni!
Nevarni žarki
Sončni žarki so del spektra elektromagnetnega valovanja. Površino našega planeta dosežejo različni žarki – toplotni in svetlobni, pa tudi del ultravijoličnih (UV) žarkov. Prav ti so tudi tisti, ki v največji meri negativno učinkujejo na našo kožo.
UV žarki so žarki majhnih valovnih dolžin, prav glede na njih pa jih delimo v tri skupine. Tako ločimo UV-C žarke, ki so kratkih valovnih dolžin in se v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja. Ti na našo kožo ne vplivajo.
UV-B žarki so srednjih valovnih dolžin in prodirajo v zgornje plasti kože. Povzročajo lahko vnetje in sončne opekline. Najdaljšo valovno dolžino pa imajo UV-A žarki. To so dolgovalovni žarki, ki prodirajo globlj v kožo. Nekoč so menili, da ti žarki niso škodljivi, sodobne raziskave pa kažejo, da UV-A žarki igrajo pomembno vlogo pri staranju kože in nastanku kožnega raka.
Koža in njena lastna zaščita pred soncem
Koža je tekom zgodovine razvila mehanizme, s katerimi se pred soncem ščiti sama. Nekakšno naravno varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina. Prav ta preprečuje, da bi UV žarki prodrli v globlje plasti kože. Naravna obrambna sposobnost kože je posledično veliko boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta boljša. Svetlopolti, svetlooki in svetlolasi so po drugi strani bolj občutljivi.
Tvorba pigmenta pa ni edini mehanizem, s katerim se naša koža brani pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Koža premore namreč tudi lastne antioksidantne in številne encimske sisteme, ki jo prav tako varujejo.
Nevarnosti sončenja
Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža pred škodljivimi vplivi UV žarkov ne more obvarovati sama. Omenjeni žarki jo tedaj lahko poškodujejo na več načinov.
Med blažje prekomerne izpostavljenosti sončnim žarkom tako denimo uvrščamo rdečico, sončne opekline in preobčutljivostne reakcije.
Prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom pa lahko pušča tudi kronične oziroma pozne posledice. To so učinki, ki jih sončni žarki na koži pustijo po daljšem času. Mednje denimo sodijo gube, ki so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken zaradi UV žarkov, pa tanjšanje in suhost kože ter vidne žilice.
Najhujša posledica prekomerne izpostavljenosti sončnim žarkom pa je kožni rak. Ta je posledica kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline v kožnih celicah. Obenem je kožni rak eden izmed zelo pogostih tovrstnih obolenj v Sloveniji.
Poskrbite za ustrezno zaščito!
V izogib neželenim posledicam, ki jih prinaša prekomerno sončenje, velja zaščiti nameniti veliko pozornosti. Prvo pravilo je hidracija – naše telo namreč ob višjih temperaturah in izpostavljenosti soncu potrebuje več tekočine, da bi se dobro počutilo. Hidraciji namenite še posebno pozornost ob fizičnih naporih, kot so denimo izleti v naravo.
Sonce je najmočnejše med 10. in 16. uro, zato poskrbite, da se mu takrat ne izpostavljate predolgo. Kožo zaščitite tudi z izbiro ustreznih oblačil. Najboljša izbira so zračni, naravni materiali, ki zagotavljajo fizično zaščito koži pred vdorom UV žarkov, obenem pa ji omogočajo tudi dihanje in potenje, s čimer se hladi na naraven način. Poleg primernih oblačil pa ne pozabite niti na sončna očala in pokrivalo!
Izpostavljene dele telesa, kot so obraz, ramena in roke, pred vsakim odhodom na sonce zaščitite tudi z izdelki z zaščitnim faktorjem, ki branijo kožo pred škodljivimi vplivi UV-A in UV-B žarkov. Pri izbiri ustreznega izdelka se prepričajte, da je njegov zaščitni faktor visok, ter da vsebuje tudi zaščito pred UV-A žarki. Kljub njihovi nevarnosti namreč mnogo izdelkov na trgu te zaščite ne omogoča.
Pomlad je čas nabiranja regratovih listov. Iz njih lahko pripravite odlične solate, juhe, narastke in veliko drugih specialitet. Zakaj jih ne bi uporabili v smoothiju?
Kako pravilno nabrati regrat?
Regratovi listi so najmanj grenki, ko so nabrani v času pred cvetenjem (regrat cveti v drugi polovici aprila). Liste odrežite tik nad korenino, da se držijo v šopih. Izbirajte travnike, kjer v bližini ni obdelovalnih (gnojenih) površin, kjer ni veliko sprehajalcev s psi in kjer ni prometnih cest, železniških tirov, letališč ipd. Liste pred zaužitjem vedno zelo dobro operite (v vsaj štirih vodah).
Koristi regrata
Regrat je znan razstrupljevalec, ki spodbuja delovanje vseh izločalnih organov. Koristi presnovi, jetrom, koži in vitki liniji. Ima diuretične učinke. Je nizkokaloričen in poln kalija, železa in drugih mineralov, vitamina C ter cele vrste antioksidantov.
Priprava regratovega smoothija
Značilno grenkobo regratovih listov lahko v smoothiju uspešno »zakamuflirate« s sladkim sadjem, kot so npr. jagode, banana, mango, pomaranča, ananas … Če regratov smoothie pripravljate prvič, začnite z manjšo količino regrata, npr. z eno pestjo njegovih listov. Ko se nanj privadite, začnite povečevati količino.
