Uporabne za vzgojo sadik so tudi jajčne lupine. Preden posejemo seme v njih jih posušimo. Tudi, ko je čas za presaditev tako vzgojenih sadike, jajčne lupine rahlo načnemo, preluknjamo, da bodo koreninice razvijajoče rastline lahko nemoteno rasle. Sadike skupaj za jajčno lupino presadimo v večje lončke ali pa na prosto, saj so tudi dobro gnojilo. Postopek si oglejte v videu:
Še več o uporabi jajčnih lupin si preberite TUKAJ.
Predstavljamo vam štiri obrazne maske, ki jih lahko pripravite sami. Na koži jih pustite delovati 10 do 15 minut (izogibajte se predelu neposredno okrog oči ali ust), nato odstranite z vato in mlačno vodo.
Ta maska je odlična za tiste, ki imate suho kožo, ki se lušči. Avokado in kokosovo olje bosta kožo napolnila s potrebno vlago, med pa bo oskrbel zelo posušene in poškodovane dele obraza. In še namig za sladkosnede: del maske, ki je ne uspete porabiti na obrazu, lahko pojeste.
Potrebujete: polovico zrelega avokada, 2 žlici medu, pol čajne žličke kokosovega olja.
Priprava: Pretlačite avokado dokler ne postane gladek in kremast. Primešajte ostale sestavine. Maska je pripravljena za nanos.
Ovsena kaša je idealna za pomiritev razdražene kože, ekcemov ali izbruhov aken. Skupaj z medom in jogurtom je primerna za revitaliziranje katerega koli tipa kože.
Potrebujete: približno 80 g ovsene kaše, 1,5 dl vroče vode, 1 žlico medu, 1 do 2 žlici navadnega jogurta.
Priprava: Ovseni kaši dodajte vodo in mešajte nekaj minut, dokler se kosmiči ne napihnejo. Dodajte jogurt in med. Najbolje je, da maso zmešate v mešalniku, da postane gladka. Tako pripravljeno masko nanesite na obraz ali na dele telesa, ki jih pestijo izpuščaji ali ekcemi (npr. kolena, vrat, notranja stran rok …).
Kofein v kavnih semenih bo zmanjšal zabuhlost in podočnjake, antioksidanti v kakavu pa bodo poskrbeli za anti-aging učinek. Jogurt bo vašemu obrazu dodal izgubljeno vlago.
Potrebujete: 2 žlici sveže mlete kave, 2 žlici čistega kakava v prahu, 1 žlico medu, 3 žlice navadnega jogurta ali kisle smetane.
Priprava: Dobro zmešajte vse sestavine in maso razporedite po obrazu. Višek maske zmešajte s toplo vodo – nežno drgnite tiste dele telesa, na katerih imate suho kožo (npr. komolci, kolena, gležnji).
Jagode vsebujejo salicilno kislino, ki je idealna rešitev za kožo, ki jo pestijo akne in mozolji. Učinek bo še boljši z limoninim sokom, ki oži pore in odstranjuje stare in odmrle celice. Jogurt in med imata antibiotične lastnosti. Ta maska ni dobra samo za kožo – je tudi zelo okusna, še posebej z nekaj dodanega mleka.
Potrebujete: 30 g pretlačenih jagod, 2 žlici limoninega soka, 1 žlico navadnega jogurta, 1 žlico medu.
Priprava: Ročno zmešajte vse sestavine (ne z mešalnikom, saj maska za nanos ne sme biti tekoča). Nanesite na obraz.
Ker je čas setve semen, smo vam pripravili video nasvet, kako lahko semena sejemo kar v kartonaste tulce, ki nam ostanejo v gospodinjstvu. S tem bomo privarčevali pri denarju, hkrati pa bomo tulce uporabili, da bi jih takoj vrgli v smti. Več si oglejte v videu:
V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) v okviru svojega boja proti debelosti pozivajo k drastičnemu zmanjšanju porabe sladkorja. Ta je pogosto skrit v raznih pijačah in živilih. V svojih prejšnjih smernicah je WHO priporočala, naj sladkorji predstavljajo manj kot deset odstotkov posameznikovega dnevnega energijskega vnosa. V novih smernicah pa to količino prepolavlja.
Z novimi smernicami pozivajo države, naj skušajo priporočljiv dnevni delež sladkorja zmanjšati na pet odstotkov, kar dnevno znese približno 25 gramov sladkorja oziroma šest čajnih žličk. Za primerjavo, v običajni pločevinki gazirane pijače se skriva kar deset čajnih žličk sladkorja. Poročilo je zaenkrat sicer pogojno, saj je bilo na populacijah, ki porabijo tako malo sladkorja, narejenih še premalo raziskav, so dodali v WHO.
Najbolj nevarni so enostavni sladkorji, mono- in disaharidi, ki jih proizvajalci, kuharji in seveda potrošniki sami dodajajo hrani in pijači. Smernice WHO pa se ne nanašajo na sldakorje, ki so naravno prisotni v svežem sadju, mleku in zelenjavi, saj zanje ni dokazov, da so zdravju škodljivi. Še posebej opozarjajo na sladkorje, skrite v predelani hrani, ki je sicer ne smatramo kot sladke (npr. kečap, zamrznjene pice ipd.).
Goodyear je na letošnjem 85. mednarodnem avtomobilskem sejmu v Ženevi razkril konceptualno pnevmatiko, ki sama proizvaja električno energijo in lahko pomembno spremeni prihodnost električnih vozil.
Futuristična konceptualna pnevmatika, ki so jo razvili Goodyearovi inženirji, ima vse možnosti, da v industriji sproži pravo revolucijo. Spremembe oblike in vibracije lahko namreč pretvori v električno energijo, ki v vozilu napaja baterije hibridnega sistema prenosa moči ter druge elemente na armaturi.
Pnevmatika je v notranjosti opremljena z dvema novima materialoma, ki omogočata ustvarjanje električne energije;
Konceptualna pnevmatika prinaša še nekatere druge prednosti; notranja struktura v primeru predrtja pnevmatike omogoča podporo celotni teži avtomobila in s tem predstavlja alternativni pristop k tehnologiji RunOnFlat. Širok kanal na obodu plašča pa povečuje odpornost proti akvaplaningu in na edinstven način absorbira hrup.
Jean-Pierre Jeusette, glavni direktor Goodyearovega centra za inovacije v Luksemburgu, je ob predstavitvi poudaril, da jih je k razvoju pnevmatike spodbudila zaskrbljenost glede energije in okolja: “Pri tej pnevmatiki je še zlasti impresivna njena posebna tehnologija, ki s svojo zasnovo podpira Goodyearova nenehna prizadevanja za trajnostni razvoj, kakovost in varnost.”
Pnevmatiko so zasnovali inženirji v Goodyearovem centru za inovacije in jo poimenovali kar po njeni razvojni šifri “BH03”. V tem koraku gre zgolj za konceptualno pnevmatiko, ki je še ne nameravajo lansirati na trg, ampak jo bodo uporabili kot osnovo za nadaljnji razvoj.
Na prvi pogled deluje kot rastlina, ki sodi nekam precej južneje. A okra, pri nas pogosto imenovana tudi bamija, se presenetljivo dobro znajde tudi na slovenskem vrtu – če ji ponudite malo toplote in pravi trenutek za začetek. Ni najhitrejša, ni najbolj nezahtevna… ima pa nekaj, kar marsikatera vrtnina nima: občutek, da na vrtu raste nekaj posebnega.
Ključni poudarki:
Okra uspeva v vročih poletjih in vlažnem vremenu. Najboljša je sveža, ravno odtrgana, zato je mlade stroke najbolje obirati sproti. Če jo kupujemo, kupimo samo nepoškodovane, na videz zdrave, svetlo zelene barve, z dlačicami na površini. Porabimo jo v nekaj dneh, shranjujemo jo v hladilniku, rahlo zavito v plastično vrečko.
Okro lahko kuhamo, pečemo na žaru, cvremo. Če se odločimo za kuhanje, je priporočljivo, da med kuhanjem dodamo nekaj kislega, nekaj kisa ali soka citrusov ali paradižnik.
Okro nekako razvrščamo med eksotične tropske rastline, kar pa ni, uspeva namreč tudi v našem podnebju. Prenaša pa odlično tako sušo kot vročino.
Čeprav jo pogosto povezujemo z Afriko ali Azijo, je okra v osnovi precej prilagodljiva rastlina. Ključ ni v tem, od kod prihaja, ampak kako jo obravnavamo.
Največ težav nastane, ko jo obravnavamo kot klasično spomladansko vrtnino. Okra ne mara hladnega začetka. Če jo posejete prezgodaj, lahko semena preprosto obležijo v zemlji.
V slovenskih razmerah je bolj smiselno:
Ko enkrat “ujame” temperaturo, rast pospeši precej bolj, kot bi pričakovali.
Okra ima tršo lupino semena, zato kalitev ni vedno najhitrejša. A obstaja preprost trik, ki ga pogosto uporabljajo izkušeni vrtnarji.
Pred setvijo:
Če sejete na prosto, počakajte, da so nočne temperature stabilno nad 10 °C. V nasprotnem primeru se kalitev lahko precej zavleče.
Razdalja med rastlinami naj bo vsaj 30–40 cm, saj se okra rada razraste.
Tla, kjer bomo okro posejali, morajo biti rodovitna, vlažna in dobro prepustna. Za rast potrebuje sončno lego in rahla, dobro pognojena tla. Okri ustrezajo toplejši pogoji, zato jo sadimo na najtoplejši del vrta. Priporočljivo je, da tla zastiramo. Prav tako se lahko goji v posodah. Prednost gojenja v posodah je, da jo lahko v jeseni prestavimo v notranje prostore in tako podaljšamo rastno sezono.
Pred setvijo semena čez noč namočimo. Ko mine nevarnost spomladanskih pozeb, jo sejemo na prosto. Za vzgojo svojih sadik uporabimo multiplošče oz. vsako seme damo v svoj lonček, saj lepše uspeva, če druge rastline ne motijo razraščanja korenin. Semena potisnemo v zemljo 2,5 cm globoko in dobro zalijemo. Okra lahko kar dolgo kali, to je od 2 do 3 tedne. Sadike na prosto sadimo, ko so tla dovolj ogreta in ko mine nevarnost pozeb. Sadimo jih na razdaljo 40 X 60 cm.
Glede zalivanja okra ni zahtevna in dobro prenaša obdobja tako s preveč kot tudi s premalo vode.
Ko doseže svojo končno višino, jo je priporočljivo vršičkati, tako da se razraste tudi v širino. Vršičkanje tudi spodbuja nastajanje stranskih poganjkov in tako imamo več pridelka. Zaradi višine je rastlino priporočljivo privezovati ob oporo. Ko rastlina doseže višino okrog 60 cm, pinciramo rastne vršičke, da spodbudimo razraščanje. 8–10 tednov po setvi lahko pobiramo prve dozorele stroke. Na vsaki rastlini lahko zraste nekje 4–6 strokov.
Okra ni zahtevna, a ima jasne preference. Če jih upoštevate, boste imeli precej manj težav.
Najpomembnejši pogoji:
V loncih uspeva dobro, če so dovolj veliki in postavljeni na toplo mesto.
Okro običajno obiramo, ko so plodovi dolgi 3–4 cm, nekje se priporoča 6–7 cm, to je približno 1–2 tedna po cvetenju. Priporočljivo je, da plodove obiramo sproti, tako nastavlja nove cvetove in imamo še več pridelka. Med pobiranjem previdno odtrgamo plod, da ne poškodujemo rastline. Med obiranjem je priporočljivo nositi rokavice.
Plodove okre lahko obiramo še mlade . Takrat so plodovi majhni in čvrsti ter jih lahko uživamo surove. Uživamo jih lahko tudi kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake.
Plodove obiramo sproti, najbolje vsak dan, saj sicer hitro prerastejo in postanejo precej nitasti ter zato manj uporabni. Takrat je najbolje, da plodove posušimo in jih dodajamo jedem kot začimbo.
Plodove okre lahko tudi shranjujemo. Neumite plodove lahko za krajši čas shranjujemo v hladilniku, in sicer do tri dni. Plodove lahko tudi sušimo ali zamrznemo, vendar jih moramo pred zamrzovanjem blanširati. Za shranjevanje uporabljamo predvsem mlade plodove.
Okusni pa so tudi okrini listi. Te lahko dodamo različnim solatam.
Namig 1: Ker zraste med 140–150 cm visoko, jo lahko uporabimo kot živo in uporabno ograjo okrog vrta. Tako na naravi prijazen način postavimo ograjo okrog svojega vrta.
Namig 2: Okro dodamo jedem s paradižnikom, čebulo in koruzo. Odlično se ujema tudi s školjkami in z ribami. Okra ima blag okus, ki morda rahlo spominja na jajčevec.
Okra ima specifično teksturo, ki je marsikomu na začetku nenavadna. Rahlo sluzasta notranjost pa je pravzaprav njena prednost – deluje kot naravno zgoščevalo.
Najpogosteje jo uporabljamo:
Če jo pripravite pravilno (na primer hitro popečeno), postane presenetljivo prijetna.
Preberite si tudi, za kaj vse je okra uporabna v kuhinji TUKAJ.
Če okra ne uspe, razlog skoraj vedno ni v rastlini, ampak v začetku.
Najpogostejše napake:
Ko enkrat razumete njen ritem, postane precej enostavna.
Preberite tudi:
Podnebne spremembe, ki so med drugim privedle tudi do taljenja arktičnega ledu, bodo že v naslednjem desetletju zahtevala prve selitve. Prav zaradi podnebnih sprememb se bodo namreč morali preseliti prebivalci odročne vasi ob obali severozahodne Aljaske. Vas, ki leži na pregradnem otoku, bo morje po pričakovanjih v prihodnjem desetletju zalilo, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Prebivalci vasi Kivalina bodo tako postali prvi ameriški podnebni begunci.
V vasi Kivalina prebiva 400 prebivalcev, pripadnikov ljudstva Inupiat, ki so se stoletja zanašali na morje in se preživljali z lovom na kite. Pred hudimi jesenskimi in zimskimi nevihtami je njihovo vas vedno ščitil tanek sloj ledu.
A zadnji dve desetletji se je arktični led začel umikati, kar je Kivalino izpostavilo obalni eroziji, še piše STA. Ameriška vlada je v zadnjih letih jeznim prebivalcem Kivaline sicer skušala pomagati, a njene rešitve nikoli niso bile dolgoročne. Na vaški obali so leta 2008 tako denimo postavili zaščitni zid, a ta ni preprečil evakuacije, ki jo je pred dvema letoma povzročila huda nevihta.
Strokovnjaki, katerih ugotovitve je pred časom povzel britanski BBC, napovedujejo, da bo slabih 13 kilometrov dolg pregradni otok, na katerem stoji Kivalina, morje do leta 2025 povsem zalilo.
Podobna težava pesti tudi več drugih aljaških vasi, v prihodnjih desetletjih pa se bodo morala z njo soočiti tudi druga mesta ob ameriški obali.
Kadar je govora o pritisku, večina naprej pomisli na zvišan krvni tlak, ki nevarno ogroža naše zdravje in ga je treba zdraviti. Mnogo redkeje pa je slišati o težavah tistih, ki živijo z znižanim krvnim tlakom. Kljub temu pa tudi nizek krvni pritisk ni tako redek in nekaterim povzroča nemalo težav. Že zjutraj so tako pogosto utrujeni, brez volje in zagona, pogoste se jim vrti, so omotični in zaspani.
Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih – najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem pa se skrči, da potisne kri v aorto. Ko se skrči, nastane v žilah potistni oziroma »zgornji« krvni tlak, ko pa se razšiti, pa se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah tako najmanjši, tega pa opisujemo z izrazom »spodnji« krvni tlak.
Krvni pritisk se nenehno spreminja. Zviša se lahko zaradi številnih dejavnikov, denimo bolečine, psihične obremenitve, telesnega napora in celo govorjenja. Zvišujeta ga tudi kajenje in kofein.
Po drugi strani pa so vzroki nizkega krvnega tlaka pogosto neznani. Nizek krvni pritisk se lahko tako pojavi kot posledica določenih bolezni, vzroki pa so lahko tudi večja izguba krvi, pomanjkanje soli in izguba tekočine, denimo ob močnem potenju ali bruhanju. Včasih se znižan krvni tlak pojavi tudi v nosečnosti, kar je za plod lahko nevarno, saj se zmanjša prekrvavitev posteljice, kar lahko vodi do zaostanka pri rasti otroka.
Kadar so težave z nizkim krvnim pritiskom hude in jih sami z ustreznim ravnanjem ne moremo omiliti, je potreben obisk zdravnika. Z obiskom zdravnika pa ne odlašajte, ko se težave z nizkim krvnim tlakom pojavijo nenadoma, saj bo le zdravnik lahko postavil ustrezno diagnozo in odredil zdravljenje.
Pri težavah z nizkim krvnim tlakom je potrebno poskrbeti za dovolj spanja. Za prebujanje in vstajanje si je potrebno vzeti čas, se v postelji pretegniti ter sprostiti roke in noge, saj se na ta način »prebudi« tudi krvni obtok. Pri težavah z nizkim krvnim pritiskom zvonjenje budilke in hiter skok iz postelje v zadnji minuti ni primeren način prebujanja.
Težave z nizkim pritiskom omilita tudi prhanje, pri katerem izmenjujemo toplo in hladno vodo, ter masaža z mehko krtačo, ki izboljša prekrvavitev.
Bistvenega pomena je tudi redna telesna aktivnost, pozornost pa velja nameniti tudi prehrani. Ta naj vsebuje dovolj tekočine, obroki pa naj ne bodo preobilni, saj prepoln želodec težko prebavljive hrane še dodatno obremenjuje krvni obtok.
Pri blaženju težav z nizkim krvnim tlakom pomagata rdeča pesa in korenček, ki sta najbolj učinkovita sveže stisnjena v soku. Tudi olje pšeničnih kalčkov, poznano kot krepčilo za srce, utegne koristiti pri težavah z nizkim pritiskom. Omenjeno olje namreč zaradi vsebnosti esencialnih maščobnih kislin spodbuja celično dihanje, kar je v prid celotni presnovi.
Z nizkim krvnim pritiskom povezano utrujenost in slabotnost pomaga pregnati tudi pelod, ki je še posebej učinkovit, če ga jemljemo hkrati z morskimi rastlinami, denimo halogami, ki slovi po visoki vsebnosti joda in kalija. Na obtočila in srce ugodno vpliva tudi rožmarin.
Za lajšanje težav z nizkim krvnim pritiskom lahko z nekaj prilagoditvami v vsakdanjem življenju ter skrbjo za zdravo prehrano in redno telesno dejavnost veliko naredimo tudi sami!
Razstrupljanje je zahteven proces, ki od nas zahteva več kot pripravo smoothija ali dveh. Gre za celostno spremembo življenjskega sloga, ki se začne že pri drobnih navadah. Za razstrupljanje je izrednega pomena uravnotežena in zdrava prehrana ter pitje dovolj tekočine. Smoothiji naj bodo le pika na i vašemu razstrupljevalnemu načrtu.
Da bi v času razstrupljanja telo kar najbolje nahranili z vitamini in minerali, si lahko večkrat pripravite napitke, sokove ali smoothije, saj telo tekočine lažje prebavi. Napitke lahko pripravite iz praktično vseh vrst sadja in zelenjave. Z njimi lahko uspešno nadomestite kakšen obrok, ki ga sicer ne bi zaužili in s tem ne dosegli priporočene dnevne količine petih obrokov.
Držite se tega, da živila, preden jih zmešate v mešalniku ali sokovniku, dobro operete in iz njih odstranite semena ali pečke. Če uporabljate sokovnik, ki sadja ne zmelje in ga le ožame, lahko z iztiskanjem soka iz sadja in zelenjave odstranite tudi nekatere vlaknine. Zato si takrat privoščite vlaknine v obliki žitaric, fižola, kosmičev, prehranskih dopolnil ipd.
Med hrano, ki je še posebej dobra za razstrupljanje telesa, uvrščamo jabolka. Ker vsebujejo pektin, spodbujajo izločanje kovin. Smoothie na bazi jabolka je primeren tudi, če se pregrešite in pojeste kaj ocvrtega ali sladkega. Pektin namreč pomaga odstranjevati aditive v prehrani.
Strupe, še posebej tiste iz alkohola, boste dobesedno raztopili s pomočjo avokada. Ta sadež ima ogromno vlaknin, beljakovin, vitamina E in drugih antioksidantov, kot je na primer glutation, ki je še posebej uspešen v boju s prostimi radikali.
Pesa vsebuje betacianin in druge antioksidante, ki pospešujejo razstrupljanje jeter.
Beluši so obogateni z aminokislino asparaginom, ki v povezavi z visoko vsebnostjo kalija in nizko vsebnostjo natrija deluje diuretično: pospešuje predelavo beljakovin in izločanje prek ledvic.
Izjemen borec proti prostim radikalom je sok granatnega jabolka. Poleg vitamina C vsebuje antioksidante flavonoide, ki delujejo protivnetno, antivirusno in antibakterijsko.
Zelo zanimiva sestavina za razstrupljevalne smoothije je ingver, ki s pomočjo izvlečkov, bilobidov, pospešuje cirkulacijo krvi in s tem prenos hranil po telesu.
Banana je sijajen sadež, ki vas bo napolnil z energijo. Bananini smoothiji so še posebej zaželeni v prvih dneh razstrupljanja, saj vam lahko takrat primanjkuje energije. Poleg tega dajejo občutek sitosti.
Grenivka vsebuje encime, ki telesu pomagajo izgorevati energijo (sladkor). Po njenem zaužitju se zato počutimo bolj energično.
Če ste na dieti, v razstrupljevalnem smoothiju nikar ne pozabite na zgoraj omenjeno grenivko. Dokazano je, da težo izgubljamo že z njeno vpeljavo k svojim vsakodnevnim obrokom.
Zelo okusna in tudi koristna pri hujšanju je hruška. Ker se po njenem zaužitju krvni sladkor zvišuje postopno, boste dlje časa siti. K občutku sitosti prispeva tudi dejstvo, da hruške vsebujejo veliko vlaknin, ki »napolnijo« želodec.
Korenje je ena od skoraj obveznih sestavin za smoothije. Vsebuje namreč veliko antioksidantov, alfa- in beta-karotenov, ki telo varujejo pred nastankom rakavih obolenj. Korenje tudi pospešuje cirkulacijo krvi v telesu.
Idealna sestavina za razstrupljevalni smoothie je vodna kreša. Tudi za to listnato zelenjavo je bilo ugotovljeno, da ima protirakave lastnosti.
Če iščete sadje, ki ima ogromno antioksidantov, izberite borovnice ali acai jagode, ki vsebujejo maščobne kisline omega-6 in omega-9, vlaknine, kalcij in vitamine. So nizkokalorične in ščitijo pred nastankom raka.
Lubenica vsebuje sestavino, imenovano fitokemični likopen. Ta ji daje značilno rdečo barvo in je tudi sredstvo v boju proti raku. Ta poletni sadež ima še številne druge pozitivne razstrupljevalne lastnosti, med njimi ohranjanje zadostne količine vlage v koži, ki je zato bolj prožna in gladka.
Ste utrujeni in vas pogosto boli glava? Razlog za to je lahko premalo pitja vode, na kar nas telo takoj opozori. Vsa živa bitja vsebujejo vodo, zato je njeno pitje še posebej pomembno. Med pomembne naloge vode spada prenašanje hranilnih in vitalnih snovi po telesu ter izplakovanje škodljivih.
Telo je sestavljeno iz približno 60 odstotkov vode, ki je nujno potrebna za njegovo delovanje: za prebavo, absorpcijo hranilnih snovi, nastanek sline, vzdrževanje telesne temperature, ravnovesja mineralnih snovi … Če pijete dovolj vode, bo hidrirana ter temu primerno sijoča in napeta tudi vaša koža. Ko je tekočine premalo, se v telesu sprožijo mehanizmi za žejo. Kljub temu pa nikar ne čakajte znakov žeje, saj je telo takrat že dehidrirano. Priporočljivo je piti večkrat na dan po malem, tudi kadar niste žejni. Vsak dan bi morali spiti od 2 do 3 litre tekočine. Telesu poleg navadne vode iz pipe ali studenčnice dobro denejo tudi mineralna voda, čaji (zeliščni in sadni) ter s sodavico razredčen sadni sok. Po spodnjem receptu si lahko sami pripravite tudi čisto svojo razstrupljevalno vodo.
Telo ima naravno funkcijo razstrupljanja, zato nam ga ni treba posebej razstrupljati. Res pa je, da ob neuravnoteženi in nezdravi prehrani mehanizmi razstrupljanja oslabijo. Telo takrat več ne izplakuje škodljivih snovi, ampak jih začne odlagati v medceličnini. Če se toksini tam nalagajo dlje časa, je oviran pretok vitalnih snovi in kisika v celice. Tako stanje vodi v upad energije in utrujenost, dolgoročno pa v nastanek različnih bolezni. Če dlje časa pijemo premalo tekočine, to lahko prispeva k nastanku vnetja sečil, ledvičnih kamnov ali kroničnega zaprtja.
Zadostna količina vode v telesu poskrbi za odplavljanje toksinov iz organov ter prenašanje hranilnih snovi do celic. Voda pomaga organom razstrupljanja, med katere spadajo tudi ledvice in črevesje, da hitreje izločajo odpadne snovi. S pitjem dovolj tekočine telo od znotraj očistimo in pospešimo prebavo.
Voda že sama po sebi čisti telo. Če ji dodate določeno sadje ali zelenjavo, ki bo vanjo spustilo svoje vitamine in minerale, bo razstrupljanje dobilo še dodatno moč. Priprava domače razstrupljevalne vode je zelo enostavna in vam ne bo vzela več kot 5 minut!
Priprava: na kolobarje narežite eno do dve limoni (odvisno od velikosti) in polovico kumare. Dodate lahko tudi nekaj listov mete in nekaj naribanega ingverja. Vse to pustite čez noč stati v 3 litrih vode. Tako pripravljeno razstrupljevalno vodo si privoščite zjutraj – naj bo to prva pijača, ki jo spijete. Dnevno je dovolj, da je spijete do enega litra in pol.
