Na prvi pogled deluje kot rastlina, ki sodi nekam precej južneje. A okra, pri nas pogosto imenovana tudi bamija, se presenetljivo dobro znajde tudi na slovenskem vrtu – če ji ponudite malo toplote in pravi trenutek za začetek. Ni najhitrejša, ni najbolj nezahtevna… ima pa nekaj, kar marsikatera vrtnina nima: občutek, da na vrtu raste nekaj posebnega.
Ključni poudarki:
- Okra uspeva tudi v Sloveniji, če jo sejete šele ob stabilno toplih temperaturah in na sončno lego.
- Plodove je treba pobirati mlade, saj hitro postanejo vlaknasti in izgubijo prijetno teksturo.
- Rastlina je presenetljivo odporna na sušo, a potrebuje dobro odcedna tla in dovolj toplote.
Okra uspeva v vročih poletjih in vlažnem vremenu. Najboljša je sveža, ravno odtrgana, zato je mlade stroke najbolje obirati sproti. Če jo kupujemo, kupimo samo nepoškodovane, na videz zdrave, svetlo zelene barve, z dlačicami na površini. Porabimo jo v nekaj dneh, shranjujemo jo v hladilniku, rahlo zavito v plastično vrečko.
Okro lahko kuhamo, pečemo na žaru, cvremo. Če se odločimo za kuhanje, je priporočljivo, da med kuhanjem dodamo nekaj kislega, nekaj kisa ali soka citrusov ali paradižnik.
Okro nekako razvrščamo med eksotične tropske rastline, kar pa ni, uspeva namreč tudi v našem podnebju. Prenaša pa odlično tako sušo kot vročino.
Zakaj okra na vrtu sploh ni tako “eksotična”, kot se zdi
Čeprav jo pogosto povezujemo z Afriko ali Azijo, je okra v osnovi precej prilagodljiva rastlina. Ključ ni v tem, od kod prihaja, ampak kako jo obravnavamo.
Največ težav nastane, ko jo obravnavamo kot klasično spomladansko vrtnino. Okra ne mara hladnega začetka. Če jo posejete prezgodaj, lahko semena preprosto obležijo v zemlji.
V slovenskih razmerah je bolj smiselno:
- počakati do maja, ko se tla res ogrejejo
- ali začeti v lončkih v notranjosti in kasneje presaditi
- izbrati najbolj sončno mesto na vrtu
Ko enkrat “ujame” temperaturo, rast pospeši precej bolj, kot bi pričakovali.
Kako pravilno sejati okro za najboljši začetek
Okra ima tršo lupino semena, zato kalitev ni vedno najhitrejša. A obstaja preprost trik, ki ga pogosto uporabljajo izkušeni vrtnarji.
Pred setvijo:
- semena za nekaj ur namočite v topli vodi
- uporabite rahlo, dobro odcedno zemljo
- sejajte plitvo, približno 2–3 cm globoko
Če sejete na prosto, počakajte, da so nočne temperature stabilno nad 10 °C. V nasprotnem primeru se kalitev lahko precej zavleče.
Razdalja med rastlinami naj bo vsaj 30–40 cm, saj se okra rada razraste.
Okra je rastlina, ki hitro raste
Tla, kjer bomo okro posejali, morajo biti rodovitna, vlažna in dobro prepustna. Za rast potrebuje sončno lego in rahla, dobro pognojena tla. Okri ustrezajo toplejši pogoji, zato jo sadimo na najtoplejši del vrta. Priporočljivo je, da tla zastiramo. Prav tako se lahko goji v posodah. Prednost gojenja v posodah je, da jo lahko v jeseni prestavimo v notranje prostore in tako podaljšamo rastno sezono.
Sajenje okre
Pred setvijo semena čez noč namočimo. Ko mine nevarnost spomladanskih pozeb, jo sejemo na prosto. Za vzgojo svojih sadik uporabimo multiplošče oz. vsako seme damo v svoj lonček, saj lepše uspeva, če druge rastline ne motijo razraščanja korenin. Semena potisnemo v zemljo 2,5 cm globoko in dobro zalijemo. Okra lahko kar dolgo kali, to je od 2 do 3 tedne. Sadike na prosto sadimo, ko so tla dovolj ogreta in ko mine nevarnost pozeb. Sadimo jih na razdaljo 40 X 60 cm.
Glede zalivanja okra ni zahtevna in dobro prenaša obdobja tako s preveč kot tudi s premalo vode.
Ko doseže svojo končno višino, jo je priporočljivo vršičkati, tako da se razraste tudi v širino. Vršičkanje tudi spodbuja nastajanje stranskih poganjkov in tako imamo več pridelka. Zaradi višine je rastlino priporočljivo privezovati ob oporo. Ko rastlina doseže višino okrog 60 cm, pinciramo rastne vršičke, da spodbudimo razraščanje. 8–10 tednov po setvi lahko pobiramo prve dozorele stroke. Na vsaki rastlini lahko zraste nekje 4–6 strokov.
Kakšne pogoje potrebuje za dobro rast
Okra ni zahtevna, a ima jasne preference. Če jih upoštevate, boste imeli precej manj težav.
Najpomembnejši pogoji:
- veliko sonca (vsaj 6–8 ur dnevno)
- topla, dobro odcedna tla
- zmerno zalivanje (ne mara zastajanja vode)
- zaščita pred hladnim vetrom
V loncih uspeva dobro, če so dovolj veliki in postavljeni na toplo mesto.
Kdaj obiramo plodove?
Okro običajno obiramo, ko so plodovi dolgi 3–4 cm, nekje se priporoča 6–7 cm, to je približno 1–2 tedna po cvetenju. Priporočljivo je, da plodove obiramo sproti, tako nastavlja nove cvetove in imamo še več pridelka. Med pobiranjem previdno odtrgamo plod, da ne poškodujemo rastline. Med obiranjem je priporočljivo nositi rokavice.
Plodove okre lahko obiramo še mlade . Takrat so plodovi majhni in čvrsti ter jih lahko uživamo surove. Uživamo jih lahko tudi kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake.
Plodove obiramo sproti, najbolje vsak dan, saj sicer hitro prerastejo in postanejo precej nitasti ter zato manj uporabni. Takrat je najbolje, da plodove posušimo in jih dodajamo jedem kot začimbo.
Plodove okre lahko tudi shranjujemo. Neumite plodove lahko za krajši čas shranjujemo v hladilniku, in sicer do tri dni. Plodove lahko tudi sušimo ali zamrznemo, vendar jih moramo pred zamrzovanjem blanširati. Za shranjevanje uporabljamo predvsem mlade plodove.
Okusni pa so tudi okrini listi. Te lahko dodamo različnim solatam.
Namig 1: Ker zraste med 140–150 cm visoko, jo lahko uporabimo kot živo in uporabno ograjo okrog vrta. Tako na naravi prijazen način postavimo ograjo okrog svojega vrta.
Namig 2: Okro dodamo jedem s paradižnikom, čebulo in koruzo. Odlično se ujema tudi s školjkami in z ribami. Okra ima blag okus, ki morda rahlo spominja na jajčevec.
Kako uporabiti okro v kuhinji (in zakaj jo nekateri obožujejo)
Okra ima specifično teksturo, ki je marsikomu na začetku nenavadna. Rahlo sluzasta notranjost pa je pravzaprav njena prednost – deluje kot naravno zgoščevalo.
Najpogosteje jo uporabljamo:
- v enolončnicah
- v zelenjavnih ponvah
- pečeno ali na žaru
- v kombinaciji z začimbami
Če jo pripravite pravilno (na primer hitro popečeno), postane presenetljivo prijetna.
Preberite si tudi, za kaj vse je okra uporabna v kuhinji TUKAJ.
Pogoste napake, zaradi katerih okra ne uspe
Če okra ne uspe, razlog skoraj vedno ni v rastlini, ampak v začetku.
Najpogostejše napake:
- prezgodnja setev
- hladna in mokra zemlja
- premalo sonca
- neredno pobiranje plodov
Ko enkrat razumete njen ritem, postane precej enostavna.
Preberite tudi:
- 10 vrtnin, ki dobro uspevajo tudi v senci
- Katera je najpogostejša napaka pri presajanju sadik, ki lahko zmanjša pridelek?
