Z začetkom pomladi vse bolj nevarni tudi klopi

    Pomlad je tu, dnevi se daljšajo, sonce pa postaja vse močnejše. Čeprav se toplejših dni mnogi že veselijo, pa ti s seboj prinašajo tudi nevarne klope, ki s toplejšim vremenom postanejo precej aktivni.

    Nevaren klopni meningoencefalitis

    Nevarni so, ker prenašajo tudi klopni meningoencefalitis, virusno obolenje osrednjega živčevja. Kot pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za to bolezen, najbolj pa so ji seveda izpostavljeni tisti, ki se veliko zadržujejo v naravi. Po podatkih NIJZ pri nas v enem letu povprečno prijavijo približno 250 primerov te bolezni (leta 2006 kar 373 primerov), strokovnjaki pa ugotavljajo, da se za cepljenje odloča premalo ljudi.

    Klopi lahko prenašajo nevarne bolezni

    Ta bolezen se prenaša z vbodom okuženega klopa in po navadi poteka v dveh fazah. Prva faza se začne največ 14 dni po vbodu klopa in jo spremljajo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina ter glavobol. Pri večini bolnikov po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, nastopita pa lahko celo nezavest ali smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve, pravijo pri NIJZ. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z visokimi stroški.

    Klopi niso le v gozdu

    Med območji v Sloveniji je najbolj ogrožena Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem, v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Izpostavljeni so seveda vsi, ki opravljajo aktivnosti na prostem, pri tem pa ne gre le za gozd, ampak so klopi lahko tudi na domačem vrtu.

    Okužili so se s pitjem surovega kozjega mleka

    Zanimivo pa je še nekaj: kot je povedala prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so v Sloveniji leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah pa so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.

    PREBERITE TUDI:  Ste vedeli, da je jabolčni kis koristen tudi za pse?

    Cepljenje proti meningitisu

    Najučinkovitejša zaščita proti tej bolezni je cepljenje, za katerega pa se še vedno odloča premalo ljudi. Po podatkih NIJZ je najmanj en odmerek cepiva prejelo okrog 12 odstotkov prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 odstotka prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja).

    Sicer pa cepljenje priporočajo vsem ljudem od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi z enomesečnim razmikom. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato pa so potrebni dodatni odmerki, prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let.

    Več o boleznih, ki jih prenašajo klopi lahko preberete TUKAJ.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte