10 najhujših okoljskih problemov s katerimi se sooča naš planet

    Spletna stran Mother Nature network (MNN) je v sodelovanju z različnimi okoljskimi strokovnjaki objavila deset najhujših okoljskih problemov današnjega časa, ki pestijo naš planet.

    Onesnaženost zraka v mestih

    Milijarde ljudi po svetu, ki živijo v urbanih območjih vsak dan vdihujejo meglen dim, emisije fosilnih goriv ter avtomobilskih izpuhov. Zdravstvene težave povezane z omenjenim vdihovanjem so dihalne in kardiovaskuralne bolezni, pljučni rak, huda astma, bronhitis, ipd.

    Onesnaževanje

    Onesnaženost površinskih voda

    Ljudje dnevno potrebujejo vsaj 70 litrov sveže vode za pitje, kuhanje, čiščenje,… Ko so se območja okoli vodnih virov poselila in urbanizirala so ta začela ogrožati kakovost pitne vode. Mnogo kmetijskih ter industrijskih odpadkov se tako večkrat izteka in pronica v okoliške sladkovodne zaloge zaradi česar te postanejo neuporabne ali celo zdravju nevarne.

    Obdelava kovin ter njihovo taljenje

    Ohlapne zakonodaje in predpisi, ki se nanašajo na obdelavo ter taljenje kovin prispevajo k hudemu onesnaževanju območij, ki se nahajajo v bližini tovrstnih (industrijskih) obratov. Proces pridobivanja kovin iz rude povzročajo izpuste arzena ter kamidija, ki v povečanih količinah onesnažujeta zrak ter vodo.

    Onesnaževanje podzemnih voda

    Podtalnica predstavlja 97 odstotkov dostopnih sladkovodnih rezerv na svetu. Pod zemljo se nabere v procesu pronicanja jezerskih voda, rek ter ob dežju in taljenju snega. Hkrati pa na isto mesto pronica in uhaja tudi voda, ki s sabo prenaša ostanke pesticidov, motornih olj, industrijskih odplak, ipd.

    Rudarska industrija

    Izkopavanje rudnin je zelo umazan proces. Pri tem nastajajo gromozanski kupi odpadkov ter ostalih strupenih elementov. Ko se omenjeni strupeni mešanici pridružita še zrak in voda se ta zmes prenaša po okolici ter lahko celo pronica v površinske ali pa podzemne vode.

    PREBERITE TUDI:  Kakšno je okolje v Evropi

    Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih

    Dim , ki nastaja v gospodinjstvih, ki se ogrevajo na premog, les ali živalske iztrebke je eden izmed glavnih vzrokov onesnaženja v državah v razvoju.

    Zastarela kanalizacija

    V številnih predelih sveta gospodinjski odpadki pristanejo v lokalnih vodah, s tem pa predstavljajo veliko grožnjo tamkajšnjemu človeškemu zdravju. Zastareli kanalizacijski sistemi namreč gostijo številne vodne bolezni kot so denimo kolera, tifus in griža.

    Rudarjenje majhnega obsega

    Vsaj četrtina svetovnega zlata prihaja izpod rok tako imenovanih majhnih rudarjev (small scale miners), ki za pridobivanje rude uporabljajo strupeno živo srebro.

    Radioaktivni odpadki in pridobivanjem urana

    Medtem ko imajo nekatere države zakonsko dobro urejene panoge, ki ustrezno ravnajo z radioaktivnimi odpadki, mnogi izmed največjih proizvajalcev urana (ki se uporablja kot gorivo v jedrskih reaktorjih), prihajajo iz območij, kjer so varnostni standardi omenjene industrije šibki.

    Recikliranje svinčenih akumulatorjev

    Reciklirani svinec in njegovo pridobivanje iz raznoraznih odpadnih delov je sicer dobičkonosna dejavnost. Po drugi strani pa je ravno toliko tudi strupena.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    1 komentar

    1. Kaj pa agrikultura? sodeč po dokumentarcu Cowspiracy je 51% onesnaževanja zemlje kriva agrikultura, čudno mi je, da ni na seznamu.

    Comments are closed.