Bučna semena varujejo srce in prostato

    Bučna semena v ljudskem zdravilstvu že dolgo uporabljajo za lajšanje težav z razdražljivim mehurjem in benignim povečanjem prostate. Vsebujejo pa tudi široko paleto snovi, ki so pomembne pri preprečevanju bolezni srca in ožilja – od nenasičenih maščobnih kislin in vitamina E do številnih antioksidantov. Med drugim so pomemben vir rastlinskih sterolov, ki nas varujejo pred, v današnjih časih tako osovraženim, holesterolom.

    Navadna buča (Cucurbita pepo) iz družine bučevk (Cucurbitaceae) je znana kulturna rastlina, ki jo množično gojijo. Njeni plodovi lahko dosežejo tudi nekaj deset kilogramov. Ocenjujejo, da po svetu pridelajo okrog 15 milijonov ton buč na leto. Te rastejo kar na 1,2 milijona hektarjih zemljišč.

    Bučo so v Evropo prinesli iz Mehike. V Sloveniji jo večinoma gojimo za krmljenje živine. Največje svetovne pridelovalke buč so Kitajska, Indija, Združene države Amerike, Ukrajina, Rusija, Egipt ter tudi Španija in Italija. Največ buč za pridobivanje bučnega olja pridelajo na Madžarskem, v Avstriji in Italiji. Za pridobivanje olja gojijo različico C. pepo var. oleifera ali oljno bučo. Pridelovanje oljnih buč v Sloveniji narašča, leta 2004 je bilo z njimi zasajenih okrog 3800 hektarov zemljišč. Tu omenimo še različico C. pepo var. styriaca, iz njenih semen izdelujejo tudi izvlečke, ki jih uporabljamo za lajšanje težav pri benignem povečanju prostate, iz nje pa pridobivajo tudi najboljše bučno olje.

    Bučna semena
    Bučna semena lahko žvečimo, lahko jih uživamo zdrobljena, bolj pogosto pa je jemanje pripravkov, ki vsebujejo izvlečke bučnih semen, bogate s steroli.

    Kaj vsebuje, kako deluje?

    1. V bučnem olju se nahaja zelo veliko linolenske kisline, ene izmed esencialnih nenasičenih kislin, ki je za naš organizem zelo pomembna, vendar je telo ne more ustvariti samo.
    2. Poleg maščobnega olja semena navadne buče vsebujejo tudi fitosterole, tokoferole, karotenoide in rudnine. Za vse navedene učinkovine je značilno antioksidativno delovanje, kar pomeni, da lovijo proste radikale, ki lahko poškodujejo celice.
    3. Za štajersko različico buč (C. pepo var. styriaca) je značilna visoka vsebnost Δ7 – sterolov, učinkovin, ki pomembno vplivajo na znižanje povečane vsebnosti dihidrotestosterona (DHT) v krvi, enega od dejavnikov za benigno povečanje prostate. Ta različica vsebuje tudi veliko selena, ki sodi med najpomembnejše antioksidante.
    4. Bučna semena vsebujejo pomembne količine mangana, magnezija in fosforja.
    5. V ugledni reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry so novembra 2005 objavili podatek, da so bučna semena zelo pomemben vir rastlinskih sterolov.
    6. V bučnih semenih se nahaja tudi redka aminokislina kukurbitacin, ki ima antihelminetično delovanje – zato so včasih bučna semena v ljudski medicini uporabljali za preganjanje črevesnih zajedavcev.
    7. Pri laboratorijskih poskusih in vitro (v epruveti, ne na poskusnih živalih) so celo odkrili, da beljakovina peponin, ki jo najdemo v bučnih semenih, zavira delovanje HIV-1 reverzne transkriptaze, tj. encima, ki je pomemben za razmnoževanje HIV.
    PREBERITE TUDI:  Podarite življenje - naj darovanje kostnega mozga ne bo več tabu

    Prostata se poveča

    Bučna semena v ljudskem zdravilstvu jugovzhodne Evrope že dolgo uporabljajo za lajšanje težav z razdražljivim mehurjem in benignim povečanjem prostate. Nekdanja komisija E pri nemškem ministrstvu za zdravstvo je v svoji monografiji zapisala, da lahko bučna semena uporabljamo za lajšanje težav pri razdražljivem mehurju in pri težavah z mokrenjem pri začetni stopnji benignega povečanja prostate. Priporočeni dnevni odmerek je 10 gramov zdrobljenih bučnih semen ali ustrezen odmerek izvlečka.

    Benigno povečanje ali benigna hiperplazija prostate (BHP) je vedno bolj pogosta težava moških v zrelih letih. Za prostato, žlezo, ki leži tik pod mehurjem in so jo včasih imenovali tudi podmehurnica, se običajno ne zmenimo kaj dosti. Učinkovito opravlja svojo vlogo – pripravlja namreč semensko tekočino, ki semenčice pospremi na njihovi poti do ženskega jajčeca. Prostata kot prstan objema sečnico, cevko, po kateri iz mehurja odteka seč. Po 40. letu starosti se že lahko pojavijo prve težave z mokrenjem, ki so lahko posledica benigne rasti tkiva v prostati. Pri približno 90 odstotkih moških po 65. letu starosti pa je prostata povečana in povzroča bolj ali manj izrazite težave pri izločanju seča. Za razvoj benigne hiperplazije prostate zadošča že sam proces staranja in določena mera težav z odvajanjem seča doleti prav vsakega moškega v tretjem življenjskem obdobju. Najprej gre le za nekoliko šibkejši curek seča in občasno nočno mokrenje, z naraščajočo zaporo odtoku seča pa se tudi težave stopnjujejo in opravilo zahteva več truda in časa. Na začetku mokrenja seč ‘ne steče’, ob koncu teče po kapljicah, pojavi se občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo postane ustaljena praksa, zelo moteče pa je tudi uhajanje seča, ki ga moški opaža kot vsakodnevne madeže na spodnjem perilu. Ob pojavu teh znakov je potreben pregled pri zdravniku specialistu urologu, ki bo z rektalnim pregledom ocenil velikost, obliko in elastičnost žleze, velikost prostate in zaostanek seča v mehurju. Naredil bo tudi ultrazvočno preiskavo. Pregled pri urologu je obvezen in zelo pomemben zato, da izključi možnost, da gre pri povečanju prostate za maligno povečanje ali raka. V tem primeru je potrebno popolnoma drugačno zdravljenje.

    PREBERITE TUDI:  Živila za lepoto

    Tudi za zdravljenje benigne hiperplazije prostate je na voljo več možnosti: uporaba zdravil (v začetnih stopnjah) in pozneje različne oblike kirurškega zdravljenja. V začetni stopnji bolezni si lahko učinkovito pomagamo z izvlečki iz zdravilnih rastlin in tako upočasnimo povečevanje prostate.

    Bučna semena

    Bučna semena za zdravo prostato

    Uporaba izvlečkov iz bučnih semen, še posebno iz štajerske različice navadne buče (Cucurbita pepo var. styriaca), je podprta s kliničnimi raziskavami. Uživanje zdrobljenih semen ali izvlečkov te buče je smiselno potem, ko je specialist urolog natančno opredelil, da gre pri bolniku za začetno stopnjo benignega povečanja prostate. Njegovo učinkovitost je potrdila tudi dvojno slepa in s placebom (pripravek brez učinkovine) nadzorovana raziskava. Izvedli so jo pri 476 bolnikih z benignim povečanjem prostate (233 jih je prejemalo izvleček bučnih semen, 243 pa placebo). Prejemali so dve kapsuli s po 500 miligrami izvlečka na dan, kar je ustrezalo 20 gramom bučnih semen, raziskava pa je potekala tri mesece. Rezultate so vrednotili po lestvici IPSS (International Prostate Symptom Score), ki jo uporabljamo tudi v Sloveniji za oceno zdravstvenega stanja bolnika, ki ima težave s prostato. Izračunali so odstotek bolnikov v obeh skupinah, pri katerih se je stanje izboljšalo za več kot pet točk po omenjeni lestvici. Takih je bilo v skupini, ki je prejemala izvleček iz bučnih semen 65, v skupini s placebom pa 54 odstotkov. Razlika je bila statistično pomembna.

    Uživanje bučnih semen in njihovih izvlečkov je priporočljiv dodatek vsakdanji prehrani, zlasti pri moških, starejših od 40 let, svetujemo pa ga tudi ženskam, ki imajo težave z mehurjem. Z bučnimi semeni, popraženimi ali le narezanimi, si lahko okusno začinimo nekatere jedi, kot so mešane solate, lahko jih zdrobimo in vmešamo v solatne prelive, Američani jih priporočajo celo kot dodatek hamburgerjem.

    PREBERITE TUDI:  12 razlogov za uživanje granatnih jabolk

    Kako pridobivamo bučno olje? Bučno olje

    V Sloveniji gojimo štiri sorte buč za pridobivanje bučnega olja. To so slovenska golica, Gleisdorfer Ölkürbis, Wies 371 in Olinka. Za en liter bučnega olja potrebujemo od 2,5 do 3 kilograme posušenih bučnic (semen) oziroma 30 do 40 buč, težkih od pet do osem kilogramov. Na hektar je možno pridelati od 1200 do 2000 kilogramov buč, po sistemu ekološke pridelave pa le 700 kilogramov buč, kar pomeni, da bo takšno olje precej dražje. Bučnice vsebujejo od 42 do 50 odstotkov olja. Bučnice prepražijo in zmeljejo, nato jih mehansko stisnejo. Ostanek po stiskanju olja – pogačo, uporabijo za krmo. Najbolj cenjeno je hladno stiskano bučno olje. Bučno olje vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin in vitamina E, kar so pomembni dejavniki pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Bučno olje ima tudi poseben okus in vonj in ga v prehrani uporabljajo zlasti prebivalci severovzhodnega dela Slovenije.

    Kje so rastlinski steroli?

    Fitosteroli imajo pomembno vlogo tudi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, pri spodbujanju imunskega odziva in preprečevanju nastanka raka. Največ rastlinskih sterolov vsebujejo sezamova semena – kar 400 miligramov na 100 gramov. Z njimi so bogata tudi semena pistacije in sončnice (od 270 do 289 mg /100 g), sledijo pa jim bučna semena, ki vsebujejo okrog 265 miligramov fitosterolov na 100 gramov.

    dr. Aleš Mlinarič, magister farmacije, Zdravje

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    1 komentar

    1. vrhunsko domače bučno olje, katero se stiska mesečno.
      možnost predhodnega poiskušanja. info: *izbrisano

      na voljo tudi:

      VRHUNSKA OLJA: olivno ( Belica,
      Ličone, Črnica), bučno, konopljino, laneno, makovo, sončnično, orehovo,
      ogrščično ( zmotno poimenovanje repično).
      IZDELKI LESA, VRBE…: košare, koši, pladnji, lesene skrinjice, makete kozolcev…

    Comments are closed.