Radi jeste hrenovke in ste to ljubezen prenesli še na vaše otroke? Malčki jih namreč naravnost obožujejo – to ni nobena skrivnost. Na krožnikih se ta izjemno hitro pripravljen prigrizek znajde tako doma kot tudi v šolski jedilnici, mar ne? Oh, da piknikov sploh ne omenjamo. Si predstavljate piknik brez hrenovk, ki jih mimogrede obrnete na žaru? No, po prebranem članku boste morda dvakrat premislili o mestu hrenovk na vašem jedilniku.
Glavni problem?
Časnik LA Times je pred kratkim objavil članek oziroma študijo, ki pravi, da imajo otroci, ki zaužijejo več kot 12 hrenovk na mesec kar devetkrat večje tveganje oziroma možnost, da zbolijo za levkemijo. Še več. Raziskava je prišla do zaključka, da imajo otroci rojenim materam, ki so med nosečnostjo zaužile vsaj eno hrenovko na teden, dvakrat večjo možnost, da se jim v možganih razvijejo tumorji.
Zakaj ravno hrenovke?
Nitriti v sami strukturi hrenovk naj bi bili glavni razlog za potencialni razvoj rakavih obolenj. Rezultati omenjene študije so pokazali, da so slednji v kombinaciji še z nekaterimi drugimi dodatki ključni za nastanek mešanice, kateri se v človeškem želodcu primešajo še telesne snovi in tako skupaj tvorijo »zmes«, ki je znana povzročiteljica rakavih obolenj. Povezana je zlasti z nastankom tumorjev v ustni votlini, na sečnem mehurju, grlu, želodcu ter na možganih.
Nekatera zelenjava prav tako vsebuje nitrite – je ta zato nevarna?
Nitrite po navadi najdemo tudi v zelenjavi kot je denimo zelena, špinača ter zelena solata. A ti nitriti so telesu prijazni in koristni. Še več. Preprečujejo nastajanje rakavih obolenj in jih ne povzročajo. Kako je to mogoče? Odgovor leži v N-nitrozi – mešanici nitrinov ter aminov. Vrtnine namreč vsebujejo še vitamina C in D, ki služita uravnavanju N-nitroze do te mere, da ta telesu ne škoduje marveč mu ravno nasprotno – pomaga.
So vse hrenovke nevarne?
Ne. Zgolj tiste, ki vsebujejo nitrite. V kontekstu sodobne tehnike oziroma kemije se nitriti v hrenovkah uporabljajo predvsem za to, da jim dajo bolj svežo rdečkasto barvo. Tiste hrenovke, ki ne vsebujejo nitritov so po okusu torej popolnoma enake tistim, ki nitrite vsebujejo. Razlika je torej zgolj v rahli obarvanosti.
Kaj lahko storite?
Že to, da ste po prebranem članku ozaveščeni o problematiki je velik korak. V nadaljnjem lahko pri morebitnem nakupu hrenovk preverite ali te vsebujejo nitrite hkrati pa lahko slednje (zaradi zdravja vaših malčkov) povprašate tudi v šolski kuhinji.
Bogastvo hranljivih snovi, ki se nahajajo v špargljih nima meja. Študije namreč neprestano prihajajo do zaključkov, da šparglji vsebujejo toliko telesu prijaznih snovi, da ima od le teh koristi prav vsak organ. Vsebuje namreč vitamin A, E, B in K, pa magnezij, kalcij, cink, vlaknine in še bi lahko naštevali. Smo omenili, da so tudi nadpovprečno okusni? Ravno zato smo vam pripravili recept, ki bo zagotovo osvežil ter popestril vaš jedilnik.
Sestavine:
1 šopek svežih špargljev
1 čebula sesekljana na drobne kocke
1 korenček, ki ga narežemo na tanke rezine
1 korenina peteršilja, ki jo sesekljamo na manjše koščke
6 skodelic rastlinske juhe ali vode
3 stroki česna, ki jih zmeljemo oziroma zdrobimo
1 žlička soli
½ skodelice ovsene kreme
Priprava:
V posodo stresemo zelenjavo ter česen. Vanjo nalijemo vodo oziroma juho ter pustimo, da se sestavine kuhajo toliko časa dokler se zelenjava ne zmehča. Posodo nato odstavimo ter počakamo, da se tekočina nekoliko ohladi nato pa jo s paličnim mešalnikom mešamo toliko časa dokler ne postane kremasta. Taki ji dodamo še ščepec soli ter počakamo, da ponovno zavre. Nato ji vmešamo še ovseno kremo ter jo postrežemo v jušniku. Če želimo doseči bogatejšo aromo lahko zelenjavo najprej prepražimo na olivnem olju in jo šele nato kuhamo. In kaj je pri juhi najboljše? Okus in to, da jo lahko postrežemo tudi hladno! Tako bo namreč delovala še bolj osvežilno. Pa dober tek!
Ker se počasi (a zanesljivo) približuje sezona kopalk ter krajših oblačil je skrajni čas, da se lotite (pre)oblikovanja svojega telesa, če s postavo niste zadovoljni. S tem ne mislimo zgolj na kurjenje kalorij v telovadnicah ter na prostem, marveč tudi na primerno prehrano. Kombinacija redne fizične aktivnosti ter telesu prijazne prehrane je namreč tista s katero boste želi rezultate. Poleg tega s primerno prehrano ne boste dosegli zgolj želenih fizičnih učinkov marveč boste veliko naredili tudi za krepitev svojega imunskega sistema, saj so hranilne snovi kot so denimo kalcij, vitamin C ter beta karoten navsezadnje pomembne za normalno delovanje našega organizma. V nadaljevanju smo vam za vzpodbudo pripravili seznam petih superživil s katerimi boste lahko zakorakali želeni postavi naproti.
Borovnice
So bogat vir antioksidantov (divje borovnice imajo višjo raven antioksidantov kot obdelane) zaradi katerih imajo tudi protivnetne lastnosti. Najnovejše raziskave so pokazale, da redno vključevanje borovnic v vsakodnevno prehrano opazno zmanjša obseg trebušnih maščob. Poleg omenjenega topljenja maščob pa imajo borovnice na naše zdravje še mnogo drugih pozitivnih učinkov. Zaradi vsebovanosti antocianina (pigmenta, ki jim podarja kraljevsko modro barvo) so borovnice sposobne nevtralizirati škodljive proste radikale, ki lahko povzročajo rakava obolenja. Poleg tega vsebujejo vitamin C, ki ima protivnetne lastnosti ter vitamin K, ki je pomemben za zdravje naših kosti. Borovnice vsebujejo tudi srcu prijazne vlaknine, ki znižujejo raven holesterola in krvni pritisk ter raven sladkorja v krvi.
Špinača
Ta temno zelena listnata zelenjava je odličen naravni vir vitamina C za katerega so študije pokazale, da znižuje raven stresnega hormona kortizola. To pa posledično pomeni, da bo omenjenega hormona manj, temu primerno pa se bodo shranjevale tudi maščobe, ki bodo najverjetneje »zaobšle« trebušni predel, ter se shranile tam, kjer jih naše telo res potrebuje. Poleg vitamina C špinača vsebuje tudi veliko proteinov, vlaknin, vitamina A, E in K, kalcija, železa, magnezija, fosforja, ipd. Povedano drugače – špinača je obogatena z zelo pestrim seznamom snovi na katerem vsak del telesa najde tisto, kar potrebuje za normalno delovanje.
Lanena semena
Vsebujejo visoko raven omega-3 maščobnih kislin, ki nimajo zgolj močnih protivnetnih lastnosti marveč pomagajo tudi uravnavati raven stresnih hormonov kot je denimo kortizol. Preprečevanje delovanja stresnih hormonov pa ugodno deluje tudi na trebušno maščobo, saj se ta tam v primeru zmanjšanega stresa kopiči v manjših količinah. Poleg tega lanena semena pomagajo preprečevati razvoj srčnih bolezni, rakavih obolenj ter sladkorne bolezni, pomagajo pa tudi pri uravnavanju prebave ter pri krepitvi imunskega sistema.
Jogurt
Mlečni izdelki kot je denimo jogurt so se izkazali za odlične sopotnike na poti do želenih fizičnih rezultatov. Razlog zakaj je temu tako se skriva v bogati vsebovanosti arginin aminokisline ter kalcija. Ta namreč prispeva k urejanju shranjevanja ter razporejanja maščob po telesu, arginin aminokislina pa dokazano pomaga spodbujati izgubljanje maščobe ter povečevanje mišične mase.
S prihodom pomladi se je v cvetličarnah, po tržnicah ter vrtovih povečala ponudba svežega cvetja. Tulipani, lilije, gladijole, hortenzije, frezije, nageljni, gerbere in še bi lahko naštevali! Cvetoč rožni seznam nas bo razveseljeval še kar nekaj časa in prav je, da se zavedamo, da so učinki cvetlic mnogo večji kot morda delujejo na prvi pogled. Pomislite na obrazni izraz posameznika, ko v dar prejme cvetje ali pa ga zgolj opazuje na vrtnih gredicah – krasi ga nasmešek. Le ta pa ima sodeč po najnovejših raziskavah več kot pozitiven vpliv na naše čustveno ter vedenjsko delovanje.
Pogled na cvetje zvišuje raven našega počutja
Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da lahko barve odločilno vplivajo na naše razpoloženje – povezava med psihologijo ter barvami se tako proučuje že več kot desetletje. Že to, da se v našem vidnem polju pojavi cvetlica čudovitih barvnih odtenkov lahko odločilno vpliva na naše počutje oziroma ga izboljša. Modre hortenzije naj bi tako denimo delovale pomirjevalno, rumene sončnice pa naj bi spodbujale optimizem. Poleg tega lahko cvetje z dvigom razpoloženja vpliva na posameznika tako, da izboljšuje svojo učinkovitost na delovnem mestu in doma. Slednje pa zvišuje posameznikovo vitalnost ter jim podarja občutek dodatne energije.
Vonj cvetja pozitivno vpliva na naše razpoloženje
Že dolgo je znano, da imajo različne vonjave močan čustven vpliv na posameznika. V današnjem času to tako pomeni razmah dejavnosti z eteričnimi olji, aromaterapijami, ki dokazano učinkujejo na naše razpoloženje. Pomislite torej kako blagodejno zmorejo šele na naše počutje vplivati vonjave svežega cvetja!
Antistresni in terapevtski učinek
Dokazano je, da, cvetje doma ter na delovnem mestu v veliki meri zmanjšuje raven stresa pri posamezniku. Naravna estetska lepota namreč pomirja ljudi tako, da je šopek svežega cvetja odličen pripomoček za zmanjšanje stresa ter občutkov tesnobe. Ljudje, ki so obdani s cvetjem se namreč počutijo bolj srečne ter sproščene. Zaradi pozitive, ki prihaja iz okolja se tako zmanjša tudi možnost obolenja za depresijo ali drugim obolenjem, ki se pojavi kot možna posledica stresa. Cvetlice vam tako lahko koristijo kot prijetna vizualna vzpodbuda, da se sprostite in postanete srečnejši. Poleg tega pomagajo tudi ljudem z duševnimi obolenji in sicer na način, da jih sprostijo do tem mere, da se jim čustvene rane začno hitreje celiti poleg tega pa se opazno zmanjša tudi količina zaužitih zdravil. Cvetje v prostoru tako lahko deluje tudi terapevtsko.
Cvetje izboljšuje odnose ter zvišuje raven sočutja
Najnovejše raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki več časa preživijo obdani s cvetjem, po navadi boljše odnose z drugimi. Slednje naj bi bila posledica povišane ravni sočutja, ta pa naj bi bila tudi ena izmed pozitivnih posledic prisotnosti cvetja. Študije so tako pokazale, da je pri ljudeh, ki imajo več opravka s cvetjem bolj verjetno, da bodo skušali nuditi pomoč drugim ter, da imajo tako v veliko primerih bolj poglobljene in napredne družbene odnose. Kot ste torej videli je pozitivnih učinkov svežega cvetja kar nekaj, zato le brž po šopek ali pa na svojo rožno gredico, da razvedrite sebe ter bližnje!
Brez dvoma lahko rečemo, da je v zraku res pomlad. Veselimo se neba brez oblačka, piknikov na prostem, svežega cvetja ter vrveža, ki obdaja našo okolico. A hkrati težko pričakovani letni čas prinaša tudi svojo temno stran – alergije. Nekatere med nami namreč začno pestiti neprestano kihanje, srbeče ter solzeče oči, otekle veke, izpuščaje ipd. Seveda nadležnih posledic, ki jih alergije prinašajo ne moremo vedno v celoti odpraviti, lahko pa jih omilimo. V nadaljevanju vam tako ponujamo seznam zelišč, ki bodo blagodejno vplivala na alergijske simptome, če jih bomo uživali samostojno ali pa, če se bodo pojavila na seznamu sestavin, ki jih vsebujejo nekatera sredstva proti alergijam.
Koprive
Delujejo kot naravni antihistaminik, ki krepi imunski sistem, da se ta lažje odziva na alergene in tako posledično blaži simptome kot sta kihanje ter srbenje. Poleg tega znižujejo količine histamina – snovi, ki pri alergijskih reakcijah igra pomembno vlogo, ter tako omilijo tudi preostale alergijske znake. Ker pa koprive vsebujejo tudi visoko raven vitaminov A in C ter drugih telesu prijaznih snovi so dobrodošle tudi pri zdravljenju drugih zdravstvenih težav kot so denimo obolenje sečil, ledvični kamni, poleg tega pa tudi čistijo in izboljšujejo kri. Uživamo jih lahko v obliki čaja ali dodatka sadnim napitkom, v obliki kapsul, lahko pa jih tudi pripravimo na podoben način kot špinačo.
Smetlika
Ker jo ljudje že od srednjega veka naprej uporabljajo za zdravljenje utrujenih ter vnetih oči, ni nič čudnega, da jo uvrščamo na seznam zelišč, ki omilijo alergijske simptome. S sveže pripravljenim čajem tako spiramo vnete oči ali pa si alergijske simptome blažimo s pripravo obkladkov. Danes jo sodobna medicina ravno zaradi njenih protivnetnih lastnosti uporablja tudi za zdravljenje nosnih vnetij, vnetij sinusov ter srednjega ušesa. Med drugim pa naj bi pomagala tudi pri glavobolih, nespečnosti ter želodčnih težavah.
Timijan
Lahko se izkaže kot zelo koristen protialergen zlasti, ko gre za zdravljenje kašlja ter vnetega grla. Najbolje je, da ga uživamo v obliki čaja toliko časa, dokler se znaki obolenja ne poležejo. Poleg blaženja alergij je koristen tudi za zdravljenje bronhitisa ter nespečnosti pomaga pa tudi pri želodčnih ter črevesnih težavah saj blaži krče.
Kamilica
Zaradi svojih protivnetnih lastnosti je idealna za zdravljenje zateklih ter srbečih očesnih vek. Za hitro olajšanje le teh si pripravite ohlajene mokre čajne vrečke kamiličnega čaja ter jih položite čez veke za okoli 5 minut. Ker pa je kamilica zelo vsestransko uporabna zdravilna rastlina, jo lahko uporabljamo tudi pri vnetju želodčne sluznice, ledvičnih ter žolčnih težavah, krčih, izpiranju ran, ipd.
Poprova meta
Deluje kot močan naraven dekongestiv ter tako blagodejno vpliva na zamašene sinuse ter cedeč se nos. Sveže ali posušene liste poprove mete uporabimo za pripravo čaja, ki bo sčistil naše sinuse ter olajšal dihanje. Poleg tega jo lahko uporabljamo kot naravno pomirjevalo, blagodejno pa poprova meta vpliva tudi pri vnetju želodčne sluznice, krčih, napenjanju, ipd.
Številne stare kulture so slavile zdravilne lastnosti granatnega jabolka. Danes vemo, da je ta »sveti sadež« poln antioksidantov, vitaminov B-kompleksa in vitamina C ter rudnin. Granatno jabolko dokazano zavira rakave celice in ima zelo dobrodejen učinek na srce in ožilje.
Antioksidantov polno je tudi jagodičevje, kot so borovnice, jagode, robide, maline … Priporočamo, da jih redno uporabljate v smoothijih, saj so prava »bomba« zdravilnih snovi. Zdravilne lastnosti jim dajejo predvsem pigmenti iz skupine fitokemikalij, ki so odlične za razstrupljanje.
V naš smoothie bomo poleg granatnega jabolka in »jagod« dodali tudi svežo mlado špinačo, ki je še posebej okusna in zelo zdrava. Špinača vsebuje več deset vrst flavonoidov, bogata je tudi s karotenoidi, ki delujejo protivnetno in preprečujejo nastanek rakavih obolenj.
Za popolno dozo antioksidantov bomo uporabili še surov, neobdelan kakav. Njegove pozitivne učinke na zdravje so poznala že starodavna ljudstva iz Srednje in Južne Amerike, ki so mu pripisala tudi lastnosti afrodiziaka. Antioksidanti v surovem kakavu bodo okrepili naš imunski sistem.
Za smoothie potrebujete: Zrna polovice večjega granatnega jabolka (pri čiščenju si pomagajte z žlico), 100 g zamrznjenih borovnic, 50 g zamrznjenih malin, 1 olupljeno banano, 1 jedilno žlico surovega kakava v prahu, 300 g sveže mlade špinače, 2 dl nesladkanega mandljevega mleka.
Priprava smoothija, polnega antioksidantov: V mešalnik najprej nalijte tekočino. Nato dodajajte mehko sadje. Špinačo oz. listnato zelenjavo dodajajte nazadnje. Miksajte 30 sekund, dokler masa ne postane kremna. Če je vaš mikser dovolj močen, v njem zmešajte še korenček in s tem v smoothie vnesite še več karotenoidov.
Danes celotno človeštvo praznuje že 45. obletnico svetovnega dne našega dragega planeta – Zemlje.
Sonce skupaj s preostalo družino planetov morda res predstavlja mogočno domačo galaksijo a še mogočnejše kot ta je dejstvo, da je naša Zemlja edini planet, kjer se je (vsaj kolikor zadeva znanstveno prepričanje) pojavilo življenje in to v eni izmed najlepših možnih oblik. Ljudje, živali, rastline – vsi smo del domačega planeta. Ker pa se slednjega dandanes, ko vsakdanjiku vladata stres ter naglica, premalo zavedamo, je 22. april idealna priložnost, da se za hip spomnimo kakšen prečudovit dar je življenje oziroma obstoj na tako (naravno) pestrem planetu kot je naša Zemlja.
Vitamin K je eden izmed bistvenih vitaminov, ki jih naše telo potrebuje, saj skrbi za pravilno aktivacijo nekaterih beljakovin ter za strjevanje krvi. Rezultati najnovejših študij celo kažejo, da vitamin K lahko igra pomembno vlogo pri zdravljenju osteoporoze in Alzheimerjeve bolezni, ter, da višja raven vitamina v telesu zmanjšuje možnost pojava rakavih ter srčnih obolenj.
Če ne uživate zdravil za preprečevanje krvnih strdkov s katerimi lahko vitamin K toksično reagira, nimate nobenih razlogov, da nebi povečali vnosa tega vsestranskega vitamina K. Pomanjkanje vitamina K namreč lahko prinese veliko negativnih posledic, ki se v našem telesu izrazijo v obliki bolezni srca ter ožilja, možganskih težav (pojavi se lahko celo demenca), osteoporoze, zobne gnilobe ter rakavih obolenj (rak na prostati, jetrih, pljučih,…). Ker pa ga je v naše telo najlažje pridobiti z uživanjem hrane, smo vam v nadaljevanju pripravili seznam živil, v katerih se nahaja v največjih količinah.
Ohrovt
Ena sama skodelica ohrovta vsebuje kar 600 odstotni delež priporočljivega dnevnega vnosa vitamina K! Me drugim vsebuje tudi veliko vitamina A ter C, železo, veliko kalcija ter koristnih antioksidantov. Uživamo ga lahko samostojno (kuhanega ali pečenega v obliki čipsa) ter kot dodatek k solatam in smoothijem.
Špinača
Špinača je vsekakor superživilo. Poleg ogromne količine vitamina K vsebuje tudi slavno veliko količino železa poleg tega pa je obogatena tudi z vitaminom A in beta karotenom. Ker je hranljiva a hkrati nizkokalorična čedalje bolj prevladuje v solatnih barih ter na jedilnikih – kot predjed, priloga ali pa samostojna jed in to v surovi ali pa kuhani obliki.
Regrat
Prva izbira med pomladno zeleno listnato zelenjavo je več kot bogata z vitaminom K. Regrat poleg tega vsebuje tudi veliko antioksidantov ter drugih zdravju koristnih snovi, ki znižujejo sladkor v krvi, zdravijo kožne alergije in akne, ter prečiščujejo kri. Ker so regratovi listi izjemno hranljivi ter prijetnega okusa ga uporabljamo zlasti pri pripravi solat ter zelenjavnih prilog.
Brstični ohrovt
Skodelica brstičnega ohrovta vsebuje kar 200 odstotni delež dnevne priporočene zaužite količine vitamina K. Temu sledi bogata vsebovanost vitamina C (100 odstotni delež priporočene dnevne količine), magnezij ter fosfor. Ko ga pripravljamo je pomembno, da ga ne prekuhamo saj v slednjem primeru dobi nevšečen specifičen vonj, čemur ne pomaga še tako dober recept.
Brokoli
Poleg vitamina K, brokoli vsebuje tudi druge hranljive snovi ter antioksidante. Vsebuje dvakrat več vitamina C kot pomaranča ter skoraj toliko kalcija kot trije kozarci mleka. Da v telo pridobimo vse koristne snovi, ki jih vsebuje je najbolje, da ga uživamo surovega, saj kuhanje uniči nekatere koristne antioksidante.
Napihnjenost je kriva za precej neprijetnih občutkov, vpliva pa lahko tudi na vašo samozavest. Čeprav preživite ogromno časa v telovadnici, lahko o ravnem trebuhu le sanjate, dokler se ne znebite napihnjenosti. Tako vam ponujamo nekaj koristnih nasvetov, kako odpraviti to težavo. Na koncu pa vas čaka še nekaj predlogov, kako zamenjati manj zdrava in zelo kalorična živila s takšnimi, ki so precej bolj prijazna do vašega zdravja in postave.
Kako odpraviti napihnjenost?
Napihnjenost je mogoče odpraviti z nekaterimi živili in rastlinami, ki jih pogosto najdemo tudi v svoji kuhinji. Seveda pa se je pametno izogibati živilom, ki vam povzročajo težave. Da bi ugotovili, katera so, si lahko nekaj dni pišete dnevnik, kaj vse ste zaužili in ugotovili boste, kaj povzroča napihnjenost.
Beležite si, kaj pojeste in katera hrana vam povzroča napihnjenost
Napihnjenost je zelo jasen znak, da imajo naša prebavila določene težave s prebavljanjem hrane, ki jo zaužijemo. To velja še toliko bolj, kadar gre za kronično napihnjenost. Tako je zelo pametno, da začnete pisati prehranski dnevnik. Zabeležite vse, kar pojeste v določenem dnevu. Hkrati pa označite, kdaj se pojavljajo težave z napihnjenostjo in kako intenzivne so. Ko boste to počeli nekaj časa, boste laže ugotovili, katera živila vam povzročajo največ težav.
Poskusite z izločitveno dieto
Čeprav je nabor problematičnih živil vedno individualen – in namen prehranskega dnevnika je prav ta, da ugotovite, katera živila niso najboljša za vas –, pa obstaja tudi nekaj živil, ki so najpogosteje kriva za težave z napihnjenostjo. Tako je smiselno, da za krajši čas izločite ta živila iz prehrane (zgolj eno živilo naenkrat) in opazujete, ali bo prišlo do izboljšanja. V primeru napihnjenosti so običajno najbolj problematična živila, ki povzročajo težave tudi ljudem s sindromom razdražljivega črevesa. Še posebej pazljivi bodite pri zelju, cvetači, brokoliju, česnu, čebuli, pri živilih, ki vsebujejo gluten, pri stročnicah, jabolkih in pri artičokah.
Začnite uživati prebavne encime
Dobra prebava zmanjšuje tveganje za napihnjenost. Tako vam priporočamo, da začnete uživati kakovostno prehransko dopolnilo, ki vsebuje prebavne encime. Ker bo razgradnja hrane posledično lažja, se bo absorbiralo tudi več pomembnih hranilnih snovi, zato bo nevarnost za pomanjkanje precej manjša.
S sokom aloe vere nad napihnjenost
Aloe vera je rastlina z zelo širokim spektrom blagodejnih učinkov. Znana je sicer predvsem po tem, da pomaga pri pomiritvi kože (po sončnih opeklinah, v primeru ekcema, rozacee ipd.), vendar pa je zelo koristna tudi pri pomiritvi črevesja oziroma celotnega prebavnega trakta. Redno pitje soka aloe vere vam zato uspešno pomaga pri odpravi napihnjenosti.
Uživajte več fermentiranih živil
V zadnjih letih se ogromno govori o tem, kako pomembna je zadostna količina probiotikov, torej koristnih bakterij v naši prehrani. Več probiotikov v prehrani, ki jih najdemo predvsem v fermentiranih živilih, kot je na primer kislo zelje, je zelo koristno tudi za vse, ki se spopadate z napihnjenostjo. Škodljive bakterije v črevesju naj bi namreč proizvajale precej več plinov kot koristne, zato je pomembno, da prevladajo slednje.
Živalsko mleko in mlečne izdelke zamenjajte z rastlinskimi alternativami
Mleko in mlečni izdelki sodijo med najpogostejše krivce za napihnjenost, kar je velikokrat povezano z intoleranco za laktozo. Zamenjava teh živil z rastlinskimi alternativami tako običajno pripomore k občutni ublažitvi težav z napihnjenostjo.
Na svoj jedilnik dodajte »naravna odvajala«
Za napihnjenostjo se velikokrat skriva počasna prebava oziroma neredno odvajanje blata. Ena izmed možnosti v tem primeru bi sicer lahko bila odvajala, vendar pa imajo lahko ta seveda precej nezaželenih stranskih učinkov, zato so rezervirana izključno za zelo resne težave z zaprtjem. Precej bolj smiselno je, da si poskusite za začetek pomagati z živili, ki jih uvrščamo med blaga naravna odvajala. V to skupino med drugim sodijo: lanena semena in semena chie, zelenolistna zelenjava, rabarbara, suhe slive in kivi.
Za prehranjevanje si vzemite čas
Ste vedno v naglici, zato večina vaših obrokov poteka mimogrede, medtem ko se ukvarjate s tisoč drugimi opravki? Če se prepoznate v tem opisu, ni posebej nenavadno, da se bojujete z napihnjenostjo. Stres je namreč eden izmed dejavnikov, ki pogosto prispevajo k pojavu tovrstnih težav. To velja še posebej za stres med samim prehranjevanjem. Med jedjo zato odstranite vse motnje. Jejte počasi in v miru. Obenem pa si poskušajte čim večkrat vzeti čas za meditacijo, jogo in podobne sproščujoče dejavnosti.
Izkoristite moč indijskega trpotca
Omenjali smo že naravna odvajala in morda ste na spisku pogrešali indijski trpotec. Nanj seveda nismo pozabili, ampak menimo, da si zasluži samostojno omembo. Gre namreč za eno najboljših, če ne celo najboljšo izbiro za pospeševanje prebave, kar je predvsem zasluga visoke vsebnosti topnih vlaknin. Tako vam lahko indijski trpotec zelo uspešno pomaga tudi v boju z napihnjenostjo.
Podnebje se spreminja, o čemer ni nobenega dvoma več, pred kratkim pa so ameriški znanstveniki postregli z novimi podatki v zvezi s segrevanjem ozračja v globalnem smislu.
Izredno toplo tudi celotno prvo trimesečje
Vse višje temperature ozračja so namreč poskrbele, da je bil minuli marec najtoplejši od leta 1880 naprej, prav tako je bilo najtoplejše tudi obdobje od začetka januarja do konca marca, so sporočili iz ameriške uprave za oceane in ozračje (NOAA).
In kaj natančno so ugotovili? Povprečna temperatura zraka je bila letošnji marec za 0,85 stopinje Celzija višja od marčevskega povprečja v 20. stoletju, letošnji rekord pa je tistega iz leta 2010 podrl za 0,05 stopinje Celzija. Kar zadeva obdobje od začetka januarja do konca marca, pa je bila letos povprečna temperatura za 0,82 stopinje Celzija višja od povprečja 20. stoletja.
Pri zbiranju podatkov so upoštevali povprečne temperature na Zemljinem površju kot tudi na gladini oceanov, in tako že pred nekaj meseci ugotovili, da je bilo leto 2014 najtoplejše leto od začetka sistematičnega merjenja teh podatkov.
Taljenje arktičnega ledu
Znanstveniki zaradi vse višjih povprečnih temperatur vztrajno opozarjajo na porabo fosilnih goriv, ki v zrak spušča toplogredne pline. Ti vodijo do višjih povprečnih temperatur, taljenja polarnega ledu in ledenikov ter do višanja gladine morja. Skrb vzbujajoče je namreč tudi dejstvo, da je bila marca rekordno nizka raven arktičnega ledu. Obseg ledu je bil za približno 1,1 milijona kvadratnih kilometrov oziroma za 7,2 odstotka manjši od povprečja v letih 1981-2010, so še sporočili iz NOAA.
